Škodljive spremembe zakona o igrah na srečo

Vlada želi s predlogom spremembe zakona o igrah na srečo omogočiti izvajanje loterije tudi zasebnikom, s tem bi povečali tveganje za pranje denarja, odvisnost od iger na srečo, ter ogrozili proračune večine humanitarnih, invalidskih in športnih organizacij.^[1]

Trg iger na srečo, ne samo v Sloveniji, temveč v evropskem in svetovnem merilu, je strogo reguliran. Državni monopol je še posebej uveljavljena praksa na področju klasičnih iger na srečo – stav in loterij.^[2]

Sodišče Evropske unije je nadzorovan monopol v več sodbah^[3] navedlo kot učinkovitejšo obliko regulacije tega trga, saj se le tako lahko države aktivno spopadajo z veliko zasvojljivostjo iger na srečo, onemogočijo pranje denarja in del dobička namenijo v družbeno koristne dejavnosti.

Z novim zakonom bi vstop na trg s koncesijo dovolili zasebnim podjetjem, ki bi odžrla tržni delež Loteriji Slovenije in Športni loteriji, njuni dobički, iz katerih se v veliki večini financirajo Karitas, Rdeči križ ter vrsta drugih humanitarnih, invalidskih in športnih organizacij, pa bi odšli v roke zasebnikom.^[4]

Zasebni ponudniki, v kolikor nimajo zelo striktnih omejitev, namerno dvignejo možnost dobitka od iger, vendar hkrati igralca spodbujajo v več igranja in stav. Spodbujanje odvisnosti je najenostavnejši način za pridobivanje dobička.^[5]

Kot družba bi trpeli nekajkrat večjo škodo, v zameno pa bi prejeli manj dajatev, kar bi na koncu najbolj prizadelo humanitarne organizacije, ki se iz tega naslova danes financirajo.

Ukinitev monopola je v takšni dejavnosti bolj škodljiva od monopola samega, zato je smiselneje graditi na njegovi izboljšavi. V kolikor imajo ljudje željo po različnih oblikah iger na srečo ali pa z državnim upravljanjem področja niso zadovoljni, bi morali imeti pravico da svoje nezadovoljstvo na demokratičen način izrazijo in dosežejo izboljšave.

Vlada je v predlog zakona, šele po koncu javne razprave, torej na nedemokratičen način, vnesla spremembe, ki se tičejo klasičnih iger na srečo. Vlada hkrati tudi ni pripravila nikakršnih analiz o tem kako bi zakonske spremembe vplivale na tveganja za pranje denarja, ki bi se utegnilo znatno povečati.

Sramoten je tudi molk ministra za socialne zadeve Ciglerja Kralja, ki bi moral prvi stopiti v bran humanitarnim organizacijam, saj mnogim dohodki iz naslova loterij predstavljajo tudi po 90 % vseh dohodkov.

Zakon je izredno škodljiv. Gre za lobistično skrpucalo primerljivo z zakonom o vodah s katerim vladna garnitura pred iztekom mandata poskuša nagrabiti še zadnje kar lahko.