Vse izjave

Milijonski razpisi za projekt HE Mokrice, ki nima gradbenega dovoljenja

16. februar, 2021
Objavljeno v kategoriji: Ekologija

Upravno sodišče je zadržalo sklep vlade o prevladi ene javne koristi nad drugo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja za Hidroelektrarno Mokrice. Sklep vlade je sedaj zadržan tako, da ne more vplivati na že trajajoč postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja hidroelektrarne, a to še ne pomeni, da je bitka zoper nezakonit poseg v naravo dobljena.¹

Pravno sporni pritiski za pričetek gradnje hidroelektrarne se vse odkar je okoljsko ministrstvo prevzel Andrej Vizjak, močno stopnjujejo.

Lokacija, izbrana za HE Mokrice, je problematična, saj bi tam postavljena hidroelektrarna ogrozila dve naravovarstveno zaščiteni območji in 200 hektarjev prvovrstnih kmetijskih zemljišč.

Društvo za preučevanje rib Slovenije je s tožbo zoper že izdano okoljevarstveno dovoljenje uspešno dokazalo, da je Agencija Republike Slovenije za okolje v procesu izdaje dovoljenja storila mnoge procesne napaka in da vlogi niso bile priložene ustrezne raziskave o vplivih hidroelektrarne na okolje, Upravno sodišče je zato dovoljenje razveljavilo in investitorju naložilo ponovitev postopka.

Društvu je hkrati uspelo pridobiti opravljene raziskave za katere se je izkazalo, da jih je investitor Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) skrival. HESS vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja raziskav ni priložil, saj so te kazale, da zaščitni ukrepi, ki jih je investitor predlagal, niso zadostni za omilitev vpliva hidroelektrarne na okoliška naravovarstveno zaščitena območja.²

Zadeva je nato mirovala, vse dokler ni Ministrstvo za okolje in prostor prevzel Andrej Vizjak, bivši zaposleni v družbi HESS, kjer je bil osebno zadolžen za projekt HE Mokrice.³

Minister je brez kančka obotavljanja izkoristil epidemijo za interese svojega bivšega delodajalca in v protikoronsko zakonodajo vrinil člene⁴, s katerimi je iz sodelovanja v procesih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj izrinil vse okoljevarstvene organizacija za naslednji 2 leti, poleg tega pa je poskrbel za poenotenje izdaje okoljskevarstvenega in gradbenega dovoljenja v integriran postopek. Vse to pa je po evropski zakonodaji nedopustno.⁵

Januarja je bil v javno razpravo poslan še predlog novega Zakona o varovanju okolja, s katerim želi MOP odvzeti pravico do sodelovanja v postopkih izdaj gradbenih dovoljenj še celotni civilni družbi.⁶

Minister se na ta račun rad pohvali, da je dosegel “pospešitev postopkov”, na dolžino katerih morebitne pritožbe civilne družbe v kolikor je vse v skladu z okoljsko zakonodajo nimajo bistvenega vpliva. Ministru je uspelo doseči, da lahko investitorji brezobzirno kršijo pravice okoliških prebivalcev in neomejeno posegajo v naravo in s tem v naše zdravje in dobrobit prihodnjih generacij.

Združitev v integralni postopek in izključitev nevladnikov iz postopka sta skregani z zdravo logiko, saj ima investitor s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem že možnost začeti gradnjo, medtem ko je lahko v procesu pritožb zoper okoljevarstveno dovoljenje to naknadno razveljavljeno. To lahko privede do situacij, ko bo že zgrajen objekt potrebno podreti, škoda naravi pa bo že storjena. Ustavno sodišče ustavnost določb protikoronskih členov še preučuje, do končne sodbe pa je izvajanje nekaterih tudi zadržalo.⁷

Posredovanje Ustavnega sodišča okoljsko ministrstvo in investitorja pri nadaljevanju s projektom HE Mokrice seveda ni ustavilo, saj je časovno okno med sprejetjem sporne zakonodaje in odločbo Ustavnega sodišče že bilo izkoriščeno in je sedaj v teku nov, integriran postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Novemu postopku prav tako niso bile priložene ustrezne študije, kar pomeni, da investitor znova poskuša prikriti škodljivost projekta. V primeru, da ARSO investitorju znova pogleda skozi prste, bo tokrat HESS prejela gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega bo že lahko zasadila prvo lopato, gradnja pa bo ustavljena šele, ko sodišče proces na podlagi manjkajočih študij znova ne razveljavi.⁸

Ministrstvu in vladi pa asov v rokavu ne zmanjkuje, saj je s sklepom vlade bil sprožen še postopek prevlade javne koristi energetike nad okoljem. Gre za prvi tovrsten postopek v zgodovini države. To nam daje vedeti, da se vsi vpleteni zavedajo, da HE Mokrice ni okoljsko sprejemljiva.⁹

Poleg izkoriščanja vseh legalnih in legalno spornih sredstev da bi gradnjo hidroelektrarne vendarle nekako izsilili, je v teku tudi velik medijski pritisk iz strani vlade zoper nevladnike.

Za HE Mokrice, kljub upravičenemu dvomu, da bo hidroelektrarna sploh kadarkoli dobila legitimno gradbeno dovoljenje, se že sklepajo prvi posli in odpirajo javni razpisi v skupni vrednosti približno 100 milijonov evrov.¹⁰ Slovenske energetske družbe pa izdatno financirajo medije, ki izražajo podporo gradnji elektrarne.¹¹

Ministrstvo in vlada bosta v primeru začetka gradnje hidroelektrarne in naknadne razveljavitve gradbenega dovoljenja lastno krivdo za tratenje davkoplačevalskega denarja tako najverjetneje poskušale pripisati okoljevarstvenikom in svojo ozkogledo in enostransko odločitev naslikati kot upravičeno.

Mnogo bolje bi bilo 100 milijonov evrov namesto v HE Mokrice nameniti gradnji novega testnega jedrskega reaktorja, saj je obstoječi reaktor TRIGA star že 55 let.¹² Z novim testnim reaktorjem bi lahko še naprej zagotavljali šolanje ustreznega kadra za Jedrsko elektrarno Krško in njen drugi blok, ki bi ga bilo zaradi energijskih potreb in okoljskih zavez, ki smo jih dali mednarodni skupnosti, potrebno pričeti graditi v kratkem.

Prvi blok letno v povprečju slovenski energetiki doprinese 2,75 TWh (še enkrat toliko gre Hrvaški), drugi, v kolikor bi samostojno zgradili 1200 megavatnega, pa bi proizvedel približno 9,4 TWh električne energije na leto, skupaj bi bloka tako proizvajala kar 83 % vse energije, ki jo Slovenija potrebuje.¹³

Tako močna brezogljična in okolju varna alternativa, za katero je potrebnega le dovolj političnega poguma, pa postavlja upravičenost gradnje HE Mokrice s predvidenih 131 GWh letne proizvodnje oziroma kritjem 1 % državnih potreb po elektriki, ter tudi vseh drugih hidroelektrarn, ki bi jih na slovenskih rekah še lahko zgradili, ko upoštevamo vso okoljsko škodo, ki bi jo s tem povzročili, pod velik vprašaj.

¹ prt.si/zamrzprevlade 

² prt.si/dpr2

³ prt.si/dpr3

prt.si/gradbenicleni

prt.si/aarhus

prt.si/prodajanarave 

prt.si/usustavitev

prt.si/izsilitevHEmokrice 

prt.si/prevlada

¹⁰ prt.si/dpr6 

¹¹ prt.si/dpr7 

¹² prt.si/TRIGA 

¹³ prt.si/NEKproizv