Europol bo moral izbrisati svojo nezakonito zbirko podatkov
Velika zmaga za zasebnost državljanov EU!
Evropski nadzornik za varstvo podatkov je Europolu naložil izbris gromozanske zbirke podatkov, ki jo je ta ustvarjal zadnjih 6 let.¹
S kombiniranjem poročil o kaznivih dejanjih in z vdori v enkriptirano telefonsko komunikacijo ljudi so pri Europolu ustvarili zbirko občutljivih osebnih podatkov, veliko več kot 4000 terabajtov. Zbirka je bila ustvarjena na nezakonit način brez pravne podlage, njen goli obstoj pa je masivna varnostna grožnja za vse Evropejce.
Baza podatkov je nastala pod pritiski nekaterih držav članic, ki so se želele okoristiti novih tehnoloških možnosti za množični nadzor, domnevno za boj proti terorizmu. Europol je podatke obdeloval množično in ni povsem jasno kakšne vsebine so se na koncu sploh znašle v zbirki.
Posluževanje po takšnih metodah mnogi prepoznavamo kot poskus Evropskega policijskega urada (Europol), da se po delovanju približa ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA), ki je znana po izvajanju množičnega nadzora.²
Odločitev Evropskega nadzornika za varstvo podatkov je pomembna zmaga, a le ena izmed prvih, ki jih bo v boju za ohranitev zasebnosti potrebno doseči, primer je namreč pokazal globok razkol med evropskimi institucijami v odnosu do varstva zasebnosti.
Na eni strani stojijo zagovorniki oblikovanja velikega evropskega varnostno-policijskega kompleksa po modelu ZDA (kar Frontex in Europol že postajata)³, ki hkrati podpirajo uvajanje množičnega nadzora v kombinaciji s strojnim učenjem in umetno inteligenco po modelu Kitajske. K temu so nagnjene Evropska komisija, večina vlad in velik del Evropskega parlamenta.⁴
Nasproti splošnemu nadzoru in pretvorbi Evropske unije v avtoritarno policijsko politično tvorbo pa stoji zakonodaja o varstvu osebnih podatkov in institucije, kot je Urad informacijskega pooblaščenca, ki varnostnim agencijam omejujejo izvajanje množičnega nadzora in vohunjenje za lastnimi državljani.⁵
Splošni nadzor je v prvi vrsti orodje zastraševanja, z njim ne naslovimo vzrokov za kriminal, niti ga ne omejimo, saj se kriminalci enostavno prestavijo na lastna komunikacijska orodja, kar samo še dodatno oteži njihov pregon.
Po drugi strani je obstoj ogromnih zbirk osebnih podatkov varnostna grožnja, ki jo lahko avtoritarne vlade zlorabijo proti lastnim državljanom. Avtomatizirana obdelava situacijo samo še poslabša, saj je odstotek napake pri teh sistemih zelo velik, včasih celo večji kot 80 %. Možnosti, da nekdo po krivem pristane za zapahi, so ogromne.⁶
Proti uveljavljanju splošnega nadzora se je potrebno boriti z vsemi legitimnimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago.
