Dvig dovoljene meje THC na 0,3 %
Evropski parlament je izglasoval dvig dovoljene meje vsebnosti THC v industrijski konoplji na 0,3 %. Glasovali so tudi za vključitev konoplje na seznam proizvodov, ki jih je mogoče urediti s tržnimi standardi, katerih cilj je izboljšati pogoje za proizvodnjo in trženje ter kakovost kmetijskih proizvodov.[1]
V kolikor spremembo potrdita še Evropska komisija in Evropski svet, bo to preboj za evropske konopljarje, ki so zaradi dozdajšnje meje, povsem nerazumno postavljene na 0,2 %, že več let v velikem zaostanku za ostalimi konopljarji po svetu.
Panoga industrijske konoplje je sicer ena izmed najhitreje rastočih panog v Evropi, saj je skupna površina nasadov od leta 2011 v nekaj letih narasla že za več kot 500 %.[2]
Rastlina konoplja je vsestransko uporabna. Nekdaj je bila koriščena za izdelavo vrvi (od tu izvira beseda konopec), jader, papirja in celo za izdelavo avtomobilske karoserije[3], vendar kasneje izrinjena zaradi dostopnosti bombaža in plastike.
A proizvodnja plastike terja šestkratnik energije za proizvodnjo, ob čimer je onesnaževano tudi ozračje, bombaž pa je med poljščinami, za katere je potrebno porabiti največ vode in pesticidov.[4]
Danes, ko se vse več držav vse bolj ambiciozno zavezuje k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in varovanju naravnih habitatov, nam povratek konopljarske panoge nudi odlično priložnost za realizacijo zastavljenih ciljev.
Poleg obširne rabe v tekstilni industriji lahko izdelki iz konoplje nadomestijo tudi večino izdelkov iz plastike[5], s konopljinim papirjem in biomaso pa lahko omejimo uničevanje gozdov. Z njo se da tudi graditi[6], njena pridelava pa ne zahteva rabe pesticidov in je koristna za tla.[7]
Zadnjih nekaj let so vse bolj priljubljeni izdelki iz drugega najbolj prepoznavnega kanabinoida – CBD. Prisotnost CBD je v različnih sortah industrijske konoplje pozitivno korelirana glede na prisotnost THC, kar pomeni, da omejevanje vsebnosti THC omejuje tudi vsebnost CBD in kmetom preprečuje, da bi lahko gojili produktivnejše sorte konoplje.[8]
Kmetom, ki se odločijo za pridelavo konoplje, lahko z enostavnimi spremembami Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje olajšamo zadatek in poskrbimo, da se bo ta koristna panoga v prihodnje še hitreje širila in razvijala.
Spremembe, ki jih predlagamo:
možnost gojenja in saditve potaknjencev in sadik za nadaljnjo prodajo ali lastne potrebe,
možnost gojenja v za to prilagojenih prostorih in s tem podaljšanje sezone gojenja na celo leto,
možnost gojenja sort, ki niso zgolj na EU sortni listi, a zadostujejo predpisom,
dvig dovoljene stopnje THC na 1 %,
gojenje naj bo dovoljeno na manjših površinah od trenutno predpisanih 1000 m2 (pomembno za rastlinjake),
državne spodbude za zagon te (še) male, a obetajoče panoge v sklopu ciljev Skupne kmetijske politike 2021-2027.^[[https://prt.si/skp2030](https://prt.si/skp2030)]
Vodilni pri proizvodnji industrijske konoplje v svetovnem merilu so Švicarji, kjer je omejitev vsebnosti THC 1 %.
