Bodo za prekomerno rabo sile odgovarjali tudi tisti, ki so dajali ukaze?
Ravnanje policije na protestih 5. oktobra 2021 je bilo nesprejemljivo. Policija je takrat uporabila izjemne količine solzivca, ki je prizadel ne le protestnike, temveč tudi naključne mimoidoče, prebivalce in celo šolarje.
Izredni nadzor nad delovanjem policije je potrdil številne kršitve in prekoračitve pooblastil med protesti, tem ugotovitvam je zdaj pritrdilo tudi sodišče.
Odgovornost pa ni dosegla višjih policijskih in političnih funkcionarjev, ki so ustvarili pritisk in vzdušje, v katerem je prišlo do množične zlorabe policijskih pooblastil.¹
Aleš Hojs je kot minister za notranje zadeve sistematično spodbujal represijo nad protestniki. Na dan protesta sta skupaj s takratnim državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem vstopila v operativni štab policije, kar kaže na politični pritisk za uporabo prekomerne sile.²
Kljub spremembi vlade še vedno ni bilo nobenih resnih posledic za takratne visoke politične odločevalce in višje policijske funkcionarje. Nasprotno, s svojim pristopom k političnemu kadrovanju v policiji je nova vlada ustvarila vtis, da je politična zloraba policije popolnoma sprejemljiva.
Treba je preiskati in sankcionirati višje policijske ter politične funkcionarje, ki so usmerjali in podpirali nasilno zatiranje protestov. Le s popolno preglednostjo in odgovornostjo lahko zagotovimo, da se tovrstne zlorabe ne bodo ponavljale v prihodnje.
