Program

Programski sklop zavzema sedem programskih izhodišč, ki so platforma za razmišljanje in kreativno delovanje v stranki. Iz osnovnih programskih postavk je razvidno mišljenje piratskega gibanja, ki daje stranki temelje na katerih razvija nadaljnje rešitve na področju družbe kot celote.

1. Spoštovanje človekovih pravic

Zavzemamo se za dosledno spoštovanje vseh človekovih pravic, ki so temelj razvoja odprte družbe in svobodnega posameznika. Želimo državo v službi državljanov. Politika mora služiti vsem ljudem in ne le ozkim interesnim skupinam. Nasprotujemo kakršnikoli omejitvi človekove zasebnosti, cenzuri in preganjanju državljanov, ki javno izražajo svoje mišljenje in prepričanje. Zavzemamo se za varovanje vseh človekovih pravic, ne le tistih povezanih z internetom.

2. Zasebnost in varovanje podatkov

Zavzemamo se za strogo omejitev nadzora nad ljudmi, saj informacijska tehnologija omogoča zelo prefinjene možnosti nadzora. Potrebno je preprečiti vse zlorabe na tem področju, razen v posebnih primerih, ki jih določa zakon. Nadzor nad podatki in spremljanje posameznikovega digitalnega prometa je možno izključno na podlagi sodne odredbe pristojnega sodišča. Posamezniku mora biti brezpogojno zagotovljen vpogled v podatke, ki jih je državni organ zbral o njem. Na njegovo zahtevo mu je dana možnost popravka, blokiranja in brisanja teh podatkov.

3. Transparentnost države in politike

Zavzemamo se za transparentnost tako politike kot države. Transparentnost je temeljni pogoj za neodvisno, pošteno in načelno delovanje politike ter države v interesu vseh prebivalcev. Država služi vsem in ne le posameznim interesnim skupinam. Njeno delovanje in poslovanje mora biti popolnoma transparentno, kar informacijska tehnologija omogoča že sedaj.

4. Zdravstvo

Zavzemamo se za vsem dostopen sistem zdravstvenega varstva, saj je zdravje ključno za uspešno družbo. Pri zdravstveni politiki je v ospredju blaginja ljudi in ne maksimiranje dobička zdravstvenega sistema. Zavzemamo se za solidarnostni sistem financiranja ter učinkovito organizacijo zdravstvenega varstva, zato smo za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos sredstev v javno zdravstveno blagajno. Kot dopolnitev javnega zdravstvenega sistema pozdravljamo sistem zasebnih ustanov, ki pa morajo biti ločene od javnega sistema. Zdravje je vrednota in ne strošek.

5. Šolstvo

Vsak posameznik ima pravico do izobrazbe. Zavzemamo se za vsem dostopen javni izobraževalni sistem, vse od predšolskega izobraževanja do podiplomske izobrazbe. Prosti dostop do informacij in izobraževanja je potreben tako v smislu socialnega razvoja kot tudi z vidika gospodarskega razvoja naše družbe. V svobodni in demokratični družbi je bistveno, da se posamezniku omogoči najvišjo stopnjo socialne udeležbe. Zato je glavna skrb oblikovanje institucionalne podpore za razvoj zrele, kritične in socialne osebe, kjer so potrebe učenca v ospredju.

Šolstvo vzpodbuja kreativnost.

Šole ne smejo zahtevati zgolj reprodukcije znanja – učenje na pamet in recitiranje. Šola mora vzpodbujati kreativno razmišljanje in preizkušanje novega.

Med šolami mora delovati konkurenca in vpis ne sme biti geografsko pogojen.

Kot vzgojno izobraževalna ustanova mora šola pridobiti močnejše izobraževalna sredstva in prijeme.

V šoli se vzpodbuja spoznavanje delovanja države, političnega sistema ter odgovornega in kritičnega državljanstva.

Na univerzo se dovoli prvi vpis le kandidatom, ki imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj ali družbenokoristnega dela ali vojaškega naborništva. Kandidat, ki vplača polno šolnino, pa ni omejen pri vpisu. Drugi in vsak nadaljnji vpis na univerzo se dovoli kandidatom na vsako daljše delovno obdobje (10 – 15 let).

Na univerzah se omogoči lažji dostop do predavateljskega položaja ter večja konkurenca med univerzami.

Javno se objavlja podatke o zaposljivosti diplomatov ter vzpodbuja debate o strokovnosti in učinkovitosti univerz.

Vzpodbuja se vseživljenjsko učenje.

V družbi je zaradi togosti šolskega sistema tendenca po reprodukcijskemu načinu učenja. Spodbujati je potrebno kritično razmišljanje in kreativno učenje, saj so tovrstni posamezniki uspešnejši pri reševanju problemov.

Dosedanji šolski sistem se je prelevil v izobraževalni, izpustil pa je vzgojno komponento. Ker veliko časa otroci in mladostniki prebijejo v šolah, je potrebno zagotoviti možnost, da šole uveljavljajo tudi različne vzgojne principe, starši pa si lahko izberejo svoji vzgoji primerno šolo.

Zaradi resnosti pri vpisu na univerzo morajo kandidati – neplačniki, pred vpisom na univerzo pridobiti 12 mesecev delovnih izkušenj. S tem imajo priložnost “videti” kanček sveta in premisliti ali ne bi bilo bolje opravljati nek poklic ali pa ravno ugotovijo, da so bolj primerni za nadaljnji študij, kot pa poklicno delo. S tem se zagotovi tudi večje spoštovanje srednješolskih poklicev – mladostnikom se pogosto zdi delo, ki ga niso sami nikoli opravljali preprosto in nezahtevno.

Družba more težiti tudi k temu, da se delovno intenzivnih del lotevajo mlajši in imajo potem v srednjih letih možnost vpisa na fakulteto in prehoda v drugo vrsto dela ali področja. S tem zagotovimo tudi bolj prožno delovno silo saj ob velikih spremembah trga dela lahko nadaljujejo izobraževanje in se prekvalificirajo za druga področja. S tem se vzpodbuja tudi interdisciplinarnost in kreativnost delovne sile. Na primer: arhitekt, ki je 10 let delal v gradbeništvu, bo na podlagi svojih izkušenj veliko bolj presojal kaj je možno zgraditi in kako težavno je.

6. Gospodarstvo in sociala

Piratska stranka Slovenije se zavzema za ohranjanje javne in zasebne oblike lastništva, vendar s posebnim poudarkom na trajnostnem pospeševanju in razvijanju tretjega sektorja.

Tretji sektor/socialna ekonomijo/socialno podjetništvo je po zadnjih raziskavah vse pomembnejši steber za stabilno in trajnostno gospodarsko rast, pravičnejšo delitev dohodkov, pospeševanje zaposlovanja in socialne kohezije – za poglabljanje in krepitev t.i. gospodarske demokracije.

Zavzemamo se za prvenstveno vlogo države v nudenju storitev za državljane (ob aktivni pomoči podjetij tretjega stebra) ter ravnanju z infrastrukturo (telekomunikacije, transport) in naravnim bogastvom (les, voda, sonce, veter, geotermalna energija,). V državi nujno potrebujemo jasno strategijo in vizijo poslanstva in nadaljnjega razvoja državnih podjetij.

Zavzemamo se za razvoj gospodarskih dejavnosti, ki bodo prilagojene okolju, ljudem in izenačevanju regionalne razvitosti. To bomo skupaj, vsi deležniki države Slovenije dosegli z doseganjem ciljev

6.1 Spodbujanje inovacij, digitalna ekonomija

• promoviranje kreativnosti in inovativnosti kot ključev do gospodarske in družbene preobrazbe Slovenije ter njene transformacije v globalno konkurenčno državo,

• spodbude gospodarskim družbam k razvoju izdelkov za končnega uporabnika in iskanju lastnih tržnih poti do končnih kupcev,

• podpora pri dolgoročno usmerjenih strategijah na področju razvoja produktov identitet in blagovnih znamk za mlada podjetja,

• subvencioniranje prvih projektov sodelovanja med gospodarsko družbo, izobraževalnimi ustanovami in področjem kreativnih industrij,

• zagotoviti vključenost kriterijev oblikovanja, arhitekture in tržnega komuniciranja v vse razpise, prek katerih gospodarske in druge družbe prejemajo javna sredstva za svoje razvojne projekte,

• podpreti spodbude pri uveljavljanju »design managementa« v gospodarstvu,

• privabljanje strokovno usposobljenega menedžmenta za področja kreativnih industrij iz razvitejših in izkušenejših tujih okolij, kar velja predvsem za industrije, kot sta lesno predelovalna ali tekstilna,

• uveljaviti več-disciplinarno projektno kulturo na različnih področjih, predvsem v gospodarstvu.

• pripraviti strokovne podlage in koncepte spodbujanja kreativnosti kot strateške vrednote nacionalnega pomena in to uskladiti s strategijo povečevanja konkurenčnosti države,

• vključevati vsebine kreativnih industrij v vsebine, ki predstavljajo pomemben del kulture in identitete države (industrijsko oblikovanje, grafično oblikovanje, arhitektura),

• spodbujati kreativnost otrok in učencev kot strateško vrednoto nacionalnega pomena,

• uveljaviti višje standarde projektne kulture (postopnost, prototipiranje, uporaba metod kreativnega razmišljanja, pomen identitete izdelka ali storitve, osnove trženja …),

• oblikovati ustrezne medijske vsebine za popularizacijo pomena in vloge posameznih kreativnih industrij kot pomembnih dejavnikov pri povečevanju konkurenčnosti države in zagotavljanju ustrezne kakovosti življenjskega okolja,

• zagotoviti večjo pozornost nacionalnih medijev pri obravnavanju pomembnih dogodkov in promocijskih projektov na področju uveljavljanja kvalitet industrijskega oblikovanja, oblikovanja vidnih sporočil, arhitekture in ostalih strokovnih področij,

• uveljaviti posamezna strokovna področja kreativnih industrij kot pomembnega strokovnega partnerja pri sprejemanju odločitev na področju neposrednega komuniciranja vlade z državljani.

• subvencije za zagon novih inovativnih podjetij

• spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov razvoja e-storitev

• sofinanciranje projektov razvoja e-storitev in mobilnih aplikacij za vse deležnike države

• Pospeševanje razvoja in vpeljave Informacijske in komunikacijske tehnologije.

6.2 Izboljšanje kakovosti izobraževalnega sistema

Strateške spremembe in ukrepi v visokem šolstvu in znanosti

Ugotavljanje in razvoj kakovosti v izobraževanju oz. potreba po vzpostavitvi optimalnega delovanja in večje transparentnosti izobraževalnega sistema. Iniciative, ki zahtevajo oblikovanje kazalcev kakovosti, na podlagi katerih bo mogoče presojati: kakovost delovanja izobraževalnega sistema in kakovost delovanja izobraževalnih organizacij znotraj njega.

V povezavi z ukrepi spodbujanja gospodarstva, so v pripravi nujne spremembe strateških dokumentov, ki bodo učinkovita podlaga za trajno sodelovanje med visokim šolstvom in gospodarstvom, kot izhodišče za razvoj inovativnosti in ustvarjanja pogojev za rast inovacijske družbe.

• Nacionalni program visokega šolstva in Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije, in zakonodaje,

• Zakon o visokem šolstvu ter zakonska ureditev sistema financiranja visokega šolstva,

• Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti.

Gre za tesnejše povezovanje s potrebami njenih glavnih uporabnikov, neposrednih oblik sodelovanja med akademsko sfero in podjetji ter ustanavljanje “spin-off” in “start-up” podjetij.

Investicije v izobraževalno, znanstveno in kulturno infrastrukturo

Pričeli bomo s projekti več pomembnih investicij na področju izobraževalne, znanstvene in kulturne infrastrukture v najširšem pomenu besede.

6.3 Izboljšanje poslovnega okolja in modernizacije industrije

Industrija mora pospešiti prehod na gospodarstvo, ki je nizko-ogljično ter gospodarno z viri in energijo. Znižanje stroškov in zmanjšanje vpliva na okolje zaradi večje porabe virov in energije se lahko dosežeta z bojem proti podnebnim spremembam in boljšo gospodarnostjo z viri. Zato ta dva ukrepa postajata vedno pomembnejša za trajnostno ustvarjanje rasti in delovnih mest ter za doseganje konkurenčne prednosti pri vedno večji globalnem tekmovanju zaradi omejitve virov in okoljskih omejitev.

Zato je potrebna konkretna in realistična dolgoročnejša strategija za spodbujanje vlaganj v nizko-ogljičnost, energetsko učinkovitost in gospodarnost z viri v vsej industriji. Potrebne so zasebne in javne raziskave in inovacije, pa tudi učinkovito in pravično izvajanje pametne in tržno zasnovane pravne ureditve po vsem enotnem trgu.

Na ta način lahko okoljska zakonodaja deluje kot koristen vzvod za inovacije in industrijski razvoj, ne pa kot ovira.

V tem okviru se trajnostna industrijska politika izrecno osredotoča na priložnosti za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest, pri tem pa prehaja na večjo gospodarnost z viri v vsej industriji.

Pomembna prednostna naloga nove industrijske politike mora biti pomoč industriji, da bo hitro okrevala in se ustrezno prilagodila po gospodarski krizi. Pojav strukturnih presežnih zmogljivosti v nekaterih industrijah še zlasti zahteva prilagojen odziv na ravni podjetij, ki sega od uvajanja novih poslovnih modelov in izdelkov do dokončne zapustitve trga. Za doseganje svoje prihodnje konkurenčnosti in rentabilnosti so v prvi vrsti odgovorna podjetja in socialni partnerji, saj izkušnje kažejo, da je najhitrejša in najučinkovitejša konkurenčno naravnana strukturna prilagoditev.

V smernicah o pomoči za reševanje in prestrukturiranje se pomoč predvideva le, če bo po dodelitvi pomoči spet mogoča dolgoročna rentabilnost prejemnikov brez dodatne podpore, če predstavlja primeren prispevek k prejemnikovim stroškom prestrukturiranja in če jo spremljajo ukrepi za razreševanje nastalega izkrivljanja konkurence. Poduki iz krize bodo vključeni v revizijo smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje.

Preseljevanje delovnih mest v okviru sistema prožne varnosti. Boljše predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja bi pomagalo zaposlenim in podjetjem pri prilagajanju na prehode zaradi presežnih zmogljivosti, modernizacije in strukturnih sprememb. Obstoječa pravila državne pomoči ne ponujajo veliko možnosti za uporabo državne pomoči v procesih sprememb, npr. prek usposabljanj, pomoči R&R&I ali podpore tveganemu kapitalu.

• v skladu s prihodnjim časovnim načrtom EU za nizko-ogljično gospodarstvo do leta 2050 bomo razvijali dolgoročne sektorske strategije in politike, ki so potrebne pri prehajanju na gospodarstvo, ki je nizko-ogljično ter gospodarno z viri in energijo,

• spremljali trajnostno konkurenčnost, vključno s prostovoljnimi pobudami EU, ki se osredotočajo na trajnost virov,

• sprotno pregledovanje akcijskih načrtov podjetij za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko in preučiti možnost razširitve Direktive za okoljsko primerno zasnovo izdelkov na nove izdelke,

• začeli izvajati akcijski načrt za ekološke inovacije in s tem zagotovili komercializacijo in uvajanje ključnih okoljskih tehnologij.

• pozvali ostale politične stranke k spodbujanju boljšega usklajevanja politik za okoljske tehnologije, da se dosežejo kar se da učinkovite sinergije in dopolnjevanja pri uvajanju tehnologij, vključno s politikami za povečanje povpraševanja, zlasti pri eko-inovacijah.

• pregledali podporo skupnosti za ponovno vključevanje presežnih delavcev na nova delovna mesta, vključno s pregledom uredbe o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji,

• začeli posvetovanja s socialnimi partnerji o okviru za prestrukturiranje

• pregledali in postavili smernice za državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje,

• s kohezijsko politiko podpirali regije pri diverzifikaciji obstoječe industrije, nadgrajevanju industrijskih zmogljivosti ter spodbujanju naložb in inovacij za ponovni razvoj in krepitev odpornosti lokalnih gospodarstev,

• predstavili predloge za pospešitev izvajanja in bolj osredotočeno delovanje strukturnih skladov,

• predlagali novo pobudo politike za družbeno odgovornost podjetij, ki bo obravnavala nastajajoča vprašanja, kot so podjetništvo in človekove pravice ter razkritje okoljskih, zaposlitvenih in upravnih podatkov s strani podjetij

• spremljali prostovoljne pobude industrije, ki se osredotočajo na trajnost virov

6.4 Povečanje vključenosti na trgu dela

• Zmanjšati vpliv krize na razmere na trgu dela v Sloveniji na katerega še vedno vpliva gospodarska kriza.

• Zagotoviti ustrezne reforme trga dela (specificiramo na podlagi raziskave; kasneje)

• Osrednja izziva ekonomske politike sta povečati obseg delovne aktivnosti in zagotoviti večjo sposobnost prilagajanja spremenjenim gospodarskim razmeram

• Obrniti aktualni trend socialnih izdatkov v smeri povečanega zaposlovanja in s tem večjih prilivov v blagajno

6.5 Izboljšanje znanj in veščin na trgu dela in vseživljenjsko izobraževanje

Predlagati ukrepe za racionalizacijo normativov in standardov na področju vzgoje in izobraževanja ter ukrepe za večjo privlačnost poklicnega izobraževanja. Na področju visokega šolstva so ukrepi usmerjeni predvsem v izboljšanje kakovosti in učinkovitosti.

• Cilji in predlogi za vključujočo rast zajema ukrepe trga dela in socialne varnosti, pri čemer ukrepi prispevajo k doseganju cilja povečanja deleža delovno aktivnega prebivalstva in zmanjševanje števila revnih. Predvidena je sprememba delovnopravne zakonodaje in ukrepi za spodbujanje zaposlovanja za nedoločen čas.

• Aktivna politika zaposlovanja bo usmerjena v ukrepe za intenzivnejše sodelovanje mladih in delodajalcev, mentorske sheme – avstrijski primer vajeništva in spodbude za zaposlovanje mladih ob prvi zaposlitvi. Predvideno je večje vključevanje posameznikov v različne oblike funkcionalnega usposabljanja in izobraževanja ter zagotavljanje storitev vseživljenjske karierne orientacije.

• Poenostavljeni bodo postopki vključevanja, vrednotenje ukrepov, nadaljnja modernizacija zavoda za zaposlovanje

– sodelovanje z delodajalci, aktivacija brezposelnih. Za preprečevanje zaposlovanja na črno bo okrepljeno delovanje delovne inšpekcije, predvidena je združitev obstoječih skladov na trgu dela v enotni Socialni sklad RS.

• Več pozornosti bo namenjene predvsem aktivaciji za delo sposobnih prejemnikov denarne socialne pomoči.

Programi socialne aktivacije dolgotrajnih prejemnikov socialne pomoči, zaposlovanje te skupine pa naj bi se okrepilo tudi z razvojem tretjega stebra.

6.6 Zmanjševanje revščine

Povečati uspešnost Zavoda za zaposlovanje,centrov za socialno delo in mladinskih organizacij vključno njihovim delovanjem z najbolj ranljivimi socialnimi skupinami.

Z namenom da bi zmanjšali tveganja revščine in spodbujali prejemnike v vključevanje programov aktivne politike zaposlovanja in psihosocialne rehabilitacije.

Izboljšanje sodelovanja med centri za socialno delo, mladinskimi organizacijami in območnimi enotami Zavoda za zaposlovanje se naj razvije z namenom izboljšanja ciljanosti denarne socialne pomoči in denarnega nadomestila ter vključiti brezposelne v programe aktivne politike zaposlovanja in tako podpirati njihovo (ponovno) vključevanje na trg dela.

Spodbujanje socialnega podjetništva in ustanovitev socialnih podjetij prispevata k socialnemu vključevanju neaktivnih oseb.

Izboljšati kakovost socialne storitve in zagotoviti ustrezno denarno podporo.

Zagotoviti tako dostopnost kot učinkovito in kvalitetno nudenje različnih oblik podpore posameznikom,družinam in rizičnim skupinam prebivalstva.

Nov sistem naj bi v največji možni meri upošteval potrebe ljudi in se nanje odzival ustrezno in hitro. Omogočal naj bi tudi aktivno sodelovanje ljudi. Povečala naj bi se različnost storitev in ponudnikov.

Posodobitev in večjo informatizacijo centrov za socialno delo in odprava tehnične težave s podatkovnimi bazami katere od začetka leta 2012 povzročajo večmesečne zamude pri odločanju o socialnih prejemkih.

Sedaj se dosledno upošteva premoženje (prihranki in nepremičnine), tako da manj oseb izpolnjuje pogoje za upravičenost.

6.7 Učinkoviti viri, energetski viri, zmanjšanje emisij in ekologija

Predlogi o prihodnosti energetske politike se običajno obravnavajo v naslednjih tematskih sklopih:

• Notranji energetski trg

• Solidarnost med državami članicami in zanesljivost dobave nafte, plina in električne energije

• Dolgoročna zavezanost zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in sistemu trgovanja z emisijami v EU

• Energetska učinkovitost

• Energija iz obnovljivih virov

• Energetska tehnologija

• Fosilna goriva prihodnosti z nizkimi emisijami CO2

• Prihodnost jedrske energije

• Mednarodna energetska politika

Konkurenčnost:

• zagotoviti, da bo odpiranje energetskih trgov prineslo koristi porabnikom in gospodarstvu kot celoti, ter hkrati

spodbuditi naložbe v proizvodnjo čiste energije in energetsko učinkovitost,

• ublažiti vpliv višjih mednarodnih cen energije na gospodarstvo in državljane ter

• ohraniti vodilni položaj na področju energetskih tehnologij v državi.

Trajnost:

• razvijati konkurenčne obnovljive vire energije ter druge vire in nosilce energije z nizko vsebnostjo ogljika, zlasti alternativna transportna goriva,

• zmanjšati povpraševanje po energiji znotraj Evrope ter

• usmerjati skupna prizadevanja za zaustavitev podnebnih sprememb in za izboljšanje lokalne kakovosti zraka.

Zanesljivost oskrbe:

• obravnavati naraščajočo odvisnost EU od uvožene energije s pomočjo celovitega pristopa, s katerim bi zmanjšali povpraševanje, diverzificirali mešanico energetskih virov EU z večjo rabo domače in obnovljive energije ter spremenili načine in poti oskrbe z uvoženo energijo,

• oblikovanja okvira, ki bo spodbudil zadostne naložbe za kritje naraščajočega povpraševanja po energiji,

• boljše opremljenosti za obvladovanje nujnih primerov,

• izboljšanja razmer za evropska podjetja, ki si prizadevajo za dostop do svetovnih virov, in

• zagotovila, da bodo imeli vsi državljani in podjetja dostop do energije.

Ključni ukrepi vključujejo:

• pospešitev uporabe energetsko učinkovitih prevoznih sredstev v prometu in večji izkoristek javnega prevoza;

• strožje standarde in boljše označevanje naprav;

• izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb in pripravo načrtov za hiše z majhno porabo energije kot standard novih stavb;

• dosledno uporabo obdavčevanja za doseganje učinkovitejše izrabe energije;

• izboljšanje učinkovitosti proizvodnje toplote in električne energije, prenosa in distribucije;

• nove mednarodne sporazume o energetski učinkovitosti za spodbujanje splošnih prizadevanj.

6.8 Zagotavljanje stabilnosti javnih financ, kakovost in vzdržnost javnih

Dolgoročna strategija in obeti, vključno z upoštevanjem implikacij staranja prebivalstva

Postaviti in dodelati strukturo javnofinančnih prihodkov. Opredeliti vse prihodke v vse blagajne javnega financiranja davčnih prihodkov, pri čemer so najpomembnejše kategorije prihodkov:

• prispevki za socialno varnost,

• domači davki na blago in storitve

• davki na dohodek in dobiček

Postaviti strukturo in učinkovitost javnofinančnih odhodkov

Pri upravljanju javnofinančnih odhodkov, zlasti državnega proračuna, se bo še naprej stremelo k doseganju agregatne fiskalne discipline (kontrola javnih izdatkov), razporejanju virov skladno s prioritetami politik in izboljšanju operativnega upravljanja z razpoložljivimi sredstvi. Z določitvijo ciljne višine odhodkov so zahteve proračunskih uporabnikov umeščene v omejen okvir porabe in s tem usmerjene v financiranje prioritetnih programov, dogovorjenih na vsedržavnem nivoju na gospodaren in učinkovit način. Kljub večjemu poudarku nadzoru sredstev in virov (za katere ekonomske namene ter v katerem obsegu se porabljajo proračunska sredstva), proračunski uporabniki razpoložljiva sredstva razporejajo programsko po posameznih proračunskih politikah.

Okvir porabe predvideva ohranjevanje potrebnega števila zaposlenih in stabilizacijo mase sredstev za plače zaposlenih v javnem sektorju glede na pretekla leta, v državnem proračunu se bo obseg izdatkov za blago in storitve vzdrževal.

Načrtovanje v strukturi proračunskih odhodkov, ki bodo programsko načrtovani: največji delež predstavljajo politike izobraževanja, pokojninskega varstva in socialne varnosti, sledijo promet in prometna infrastruktura, kmetijstvo, politika trga dela in delovnih pogojev ter državotvorni politiki obramba in zaščita ter notranje zadeve in varnost.

6.9 Primanjkljaj in dolg države

V Sloveniji Zakon o javnih financah določa, kdo so neposredni in posredni proračunski uporabniki, ki so natančneje opredeljeni s Pravilnikom o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Ur.l.RS 46/2003) in se vodijo v registru neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov pri Upravi za javna plačila.

Na podlagi večje transparentnosti porabe proračunskih uporabnikov je potrebno zagotoviti zmanjšanje primanjkljaja. Državni primanjkljaj je potrebno strokovno analizirati, s čimer se bodo določile aktivnost za stabiliziranje državnih izdatkov.

6.10 Obvladovanje makroekonomskih neravnovesij

Krepitev skupnega gospodarskega načrta s temeljitejšim nadzorom

• Dogovoriti se o prednostnih nalogah za gospodarstvo: strategija Evropa 2020 je skupni gospodarski načrt EU.

• Strožji nadzor ekonomskih in fiskalnih politik

• Zagotoviti nova orodja, ki naj preprečujejo pojav nevzdržnih javnih financ in nastanek velikih konkurenčnih neravnovesij.

• Obnova finančnega sektorja

• Določiti nova pravila za agencije, ki naj potencialne težave rešujejo preventivno ali opozarjajo, s čimer se bo zagotovila ustrezna regulacija in nadzor vseh finančnih akterjev. Delo na tem področju se bo nadaljevalo, vključno z še bolj sistematičnimi, strožjimi in verodostojnimi testi kapitalske moči bank, ki se trenutno že izvajajo. Zdrav finančni sektor je za podjetja in gospodinjstva bistvenega pomena, saj omogoča dostop do virov financiranja.

• Krepitev skupnega gospodarskega načrta s temeljitejšim nadzorom. Skupen okvir je nujen, da se lahko Slovenija spopade s svojimi gospodarskimi izzivi in povrne na pot močnejšega razvoja. Pomanjkanje jasnega sistema gospodarskega upravljanja v državi je v preteklosti vodilo v neravnovesja in izgubljene priložnosti, zaradi česar je bila v začetku krize celotna Slovenija bolj izpostavljena. Da bi odpravili to stanje, je predlagana strategija ki povezuje skupen gospodarski načrt z močnejšim nadzornim okvirom države, ki sta predmet sinhroniziranega odločanja in spremljanja.

Tri prednostne naloge so namenjene zagotavljanju makroekonomske stabilnosti:

  1. ureditev javnih financ z ukrepi prociklične fiskalne politike kar privede do nepotrebnosti člena ustave z zlatim fiskalnim pravilom
  2. ukrepanje v primerih primanjkljajev ali presežkov v tekoči proračunski bilanci in
  3. zagotavljanje stabilnosti finančnega sektorja preko aktivnega delovanja Centralne banke.

6.11 Zmanjšanje neravnovesja v evro območju

Novi sistem upravljanja uvaja tri bistvene spremembe:

Večja preglednost:

• države članice morajo zagotoviti, da njihovi proračunski okviri odražajo proračunski okvir EU na vseh upravnih ravneh (nacionalni, regionalni in lokalni ravni). Približevanje vseh elementov – kot so nacionalni javni računovodski sistemi, statistika in prakse napovedovanja – standardom EU bo omogočilo večjo preglednost in skupinski pritisk;

Strožja pravila:

• države članice z nevzdržnimi javnimi financami bodo morale znatno napredovati v smeri srednjeročnih proračunskih ciljev, da bodo lahko upoštevale merilo 3-odstotnega primanjkljaja. Rast porabe bi morala biti povezana s srednjeročno projekcijo stopnje rasti BDP, tako da bi morebitni dodatni prihodki vodili v povečane prihranke in ne v večje izdatke. Države, ki imajo težave pri vzdrževanju dolga na ravni višji od 60 %, morajo delovati v skladu s pričakovanju direktive.

Boljše izvajanje:

V kolikor dogovorjena načela ne bodo upoštevana, bodo za zadevne države članice veljala opozorila Komisije tudi v preventivni fazi. V primeru trajnega in/ali zelo resnega neupoštevanja pravil bo Komisija državi članici napisala priporočilo za sprejetje korektivnih ukrepov.

6.12 Cilji in predpostavke ekonomskih politik

Na področju ureditve institucionalnega okvira javnih financ v programskem obdobju so zadani naslednji cilji:

• zagotovitev večje transparentnosti javnih financ z vključevanjem vseh obveznih dajatev v blagajne javnega financiranja in omejevanjem izvenproračunskega financiranja javnih oziroma splošnih zadev;

• specificiranje procikličnega delovanja znotraj nacionalnega pravnega reda v smeri povečanja fiskalne discipline in odgovornega načrtovanja in porabe javnih sredstev;

• povečanje fleksibilnosti porabe javnih sredstev s strožjim spoštovanjem načela integralnosti državnega proračuna in vključevanjem namenskih sredstev v integralni proračun;

• povečanje učinkovitosti porabe in nadzora nad porabo javnih sredstev ter

• povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.

6.13 Gospodarska gibanja in zagotavljanje gospodarske razvoja

Na znižanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu so ob padcu konkurenčnosti v zadnjih letih precej vplivali strukturni učinki v povezavi z geografsko usmerjenostjo našega izvoza.

Na konkurenčnost gospodarstva so v obdobju gospodarske krize močno omejevalno vplivali tudi stroškovni dejavniki, njihovi pritiski so popustili šele leta 2011, kar pa še ni bistveno izboljšalo konkurenčnega položaja gospodarstva.

Struktura predelovalnih dejavnosti z vidika tehnološke zahtevnosti ne odstopa več bistveno od povprečne v EU, izrazitejši pa so zaostanki na področju produktivnosti, ki je ključna za izboljšanje konkurenčnosti.

• Povečati izvozno konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki se je od začetka gospodarske krize precej poslabšala

• Zmanjšati zaostanek Slovenije na področju visokotehnološkega izvoza, ki ostaja visok.

• Pospešitev prestrukturiranja in povečanje konkurenčnosti saj se stopnja internacionalizacije slovenskega gospodarstva po znižanju v začetnem obdobju gospodarske krize v letih 2010 in 2011 spet povečala, pri tem pa zlasti neposredne tuje investicije ostajajo na ravneh, ki so prenizke za pospešitev prestrukturiranja in povečanje konkurenčnosti.

• Povečati delež prebivalstva, ki se ukvarja s podjetništvom, saj se le-ta od začetka gospodarske krize zmanjšuje.

• Zmanjšati nezadovoljstvo podjetnikov z razmerami za poslovanje v Sloveniji.

• Uvajanje razvoja tretjega stebra.

• Finančne spodbude za gospodarstvo

• Sofinanciranje začetnih investicij vseh vrst podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja dejavnosti,

• Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

• Financiranje tehnološko-razvojnih projektov

• Spodbude na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljive rabe energije (OVE)

• Spodbujanje investicij·

• Spodbujanje zaposlovanja v razvojnih podjetjih·

• Spodbujanje neposrednih tujih investicij, katere uvajajo nove tehnologije in nova delovna mesta

• Podpora naložbam v kmetijstvu iz Programa razvoja podeželja

• Spodbujanje investicij v energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti·

• Javni razpis za spodbujanje razvoja novih kreativnih jeder

• Dostopnejši mikrokrediti za mikro in mala in podjetja

6.14 Jasna strategija upravljanja z vizijo razvoja državnih podjetij

V državi nujno potrebujemo jasno strategijo in vizijo poslanstva in nadaljnjega razvoja državnih podjetij.

Državna podjetja so večinoma monopoli, kjer bi bilo celo lažje zagotavljati zajamčene donose in učinkovitost. Po drugi strani tudi država sama nima strategij, kaj s temi podjetji početi. Državna podjetja bi pričakovano morala imeti drugačno strategijo/strategije razvoja, kot jih imajo privatna podjetja.

Če se podjetja v državni lasti obnašajo enako, sledeč iste cilje kot privatna podjetja, se postavlja vprašanje, v čem je smisel državne lastnine! Danes državna podjetja ne prinašajo pričakovanih dividend in drugih pričakovanih makroekonomskih učinkov državi.

Dolgoletno spremljanje upravljanja državnih podjetij in njihovega delovanja nas prepriča, da je današnja oblika upravljanja podjetij popolnoma neprimerna za Slovenijo. Gre za zgodovinske razloge hitrega prehoda iz družbene lastnine v privatno ter zaradi nesposobnosti in brez pravočasne vzpostavitve inštitucij potrebnih za to, da bi država učinkovito upravljala s svojo lastnino.

Skrajni čas je, da si priznamo, da je državno upravljanje s podjetji privedlo do osebnega ali sistemskega prilaščanja sredstev.

Številne uprave in nadzorni sveti so nam državljanom podjetja ukradli in z njimi razpolagali, kot da so njihova lastnina.

Zato naša državna podjetja niso in ne poslujejo učinkovito. V procesu privatizacije so posamezne uprave državnih podjetij naredile vse, da bi bila državna podjetja čim manj zanimiva za prodajo. Zato v hitenju odprodaje državnih podjetij nimamo izdelane potrebne strategije, kako podjetja prodati čim ugodneje.

6.15 Trajnostni razvoj tretjega sektorja

Socialna ekonomija je alternativa zasebnemu in javnemu sektorju. Je tretji sektor. Merilo demokratičnosti – en oseba en glas, je osnovni pogoj, da se podjetja uvrščajo v socialno gospodarstvo. Glavne značilnosti socialnega gospodarstva so, da so to zasebne organizacije, ki niso del javnega sektorja in jih ta ne nadzira, članstvo v njih je prostovoljno, cilj delovanja je v korist članom in skupnosti in ne ustvarjanje dobička, so formalno organizirane/imajo pravno identiteto, so samostojne pri odločanju/upravljanju, demokratično/participativno sprejemajo odločitve in prevlada posameznikov in dela nad kapitalom, ne za kapital. Sestavljeno je iz tržnega ali poslovnega sektorja – zadruge, vzajemne družbe in poslovne skupine socialnega gospodarstva in netržnega podsektorja – to so fundacije in združenja.

Tržni podsektor socialnega gospodarstva sestavljajo zasebna podjetja s samostojnim odločanjem in prostovoljnim članstvom, z namenom zadovoljevanja potreb članov po načelu samopomoči, s proizvajanjem dobrin in nudenjem storitev, zavarovanj in financiranja ter prodajo na trgu po ekonomskih cenah. Sprejemanje odločitev je temelječe na načelu en član en glas, z demokratičnimi in s participatornimi postopki in ni neposredno povezana s kapitalom oz. finančnimi prispevki posameznih članov. Presežke oz. dobiček delijo med člane uporabnike na podlagi njihove povezanosti z organizacijo in ne na podlagi kapitalom oz. finančnimi prispevki.

Netržni podsektor (skupnostni sektor in sektor prostovoljstva) sestavljajo fundacije in združenja, ter tudi zasebne organizacije s samostojnim odločanjem in prostovoljnim članstvom, ki proizvajajo netržne storitve in zagotavljajo produkte brezplačno oz. po cenah, ki niso ekonomsko pomembne.

Evropska komisija je leta 1997 oblikovala t.i. tretji sistem v katerega so bile poleg kooperativ/zadruge in t.i. skupnosti organizacij vključena še različna društva in neprofitne organizacije.

V EU socialno gospodarstvo zagotavlja zaposlitev več kot 14,5 milijona ljudem, kar predstavlja 6,5 % delovno aktivnega prebivalstva, vključuje več kot 2 mio podjetij

Ugotovitve študije Socialno gospodarstvo v Evropski uniji pravijo, da je socialno gospodarstvo blažilec krize.

6.16 Potencial rojenja gospodarstva v prihodnje

Industrijski model, ki ga poznamo,z dosmrtnim delom za istega delodajalca je skorajda iztrošen in se ne bo se vrnil. Prvi znak za to je bila sprememba zaposlovanja, kjer je delavec celotno obdobje zaposlitve preživel pri enem delodajalcu.

Vzpostavilo se je zaporedje, kjer ljudje službe menjajo vsaj vsaka tri leta. Naslednja sprememba, ki se pravzaprav že dogaja, je več sočasnih zaposlitev oz. ekvivalentnih dejavnosti. To lahko družbo korenito spremeni, saj bodo ljudje hkrati delali na petih, desetih projektih. Nekateri bodo “za dušo”, nekateri “za kruh”, nekateri za oboje. To se poimenuje gospodarstvo rojev.

Gospodarstvo rojev se ne osredotoča na podrobnosti aktualnega dogajanja. Ne osredotoča se na zlorabe bančništva – vsaj ne izključno. Gospodarstvo rojev je kombinacija večjih elementov.

Sprememba od ene zaposlitve na osebo do petih ali celo desetih projektov na osebo. To je dokončni konec industrijskega gospodarstva. Nekatere od prihajajočih sprememb so vidne v IT sektorju:

  • Konec statičnih delovnih mest
  • Konec fiksnih delovnikov

Kar pa kapitalistični model ni uspel predvideti je, kar se je že zgodilo. V kapitalističnem modelu obstoj Linuxa in Wikipedije – projektov, na katerih nešteto prostovoljcev dela brez plačila in proizvaja nekaj, kar je boljše od najboljših komercialnih alternativ – preprosto ni mogoč. A taki projekti že obstajajo, kar je skladno z mentaliteto gospodarstva rojev.

Piratska stranka se zavzema za nadomestitev termina gospodarska rast z gospodarskim razvojem.

V procentualno rast BDP naj se vključi tudi kriterij uspešnosti gospodarstva in države merjen z indeksom življenjske sreče ali bruto nacionalno srečo ali indeksom človekovega razvoja.

7. Infrastruktura

Država smo mi, njeni državljani.

Namen infrastrukturnih storitev ni dobiček temveč opravljanje storitev ustrezne kakovosti ter vzpostavljanje tudi na, strogo ekonomsko gledano, neopravičljivih področjih (recimo povezovanje vasi in zaselkov).

7.1 Infrastruktura v lasti države, storitve nudijo komercialna podjetja

Infrastruktura zahteva velik začetni vložek, vsak posamezni priklop pa ima ponavadi relativno nizke stroške. Komercialna podjetja so ustvarjena, da prinašajo dobiček lastnikom in jih zanima gradnja infrastrukture le na mestih s hitrim izplenom naložbe, v primeru, da pridobijo infrastrukturo pa jih zanima predvsem njeno izrabljanje. Zaradi velikega začetnega vložka druga podjetja nerada gradijo konkurenčno infrastrukturo, saj težko na začetku prevzamejo dovolj novih naročnikov. Hkrati bi tovrstna gradnja privedla do družbene škode, saj se gradi dvojna infrastruktura namesto, da se vlaga v nove širitve ali storitve. To pa privede v lokalne monopole in izkrivljeni trg kjer konkurenca ne deluje. Država oziroma lokalna skupnost mora imeti daljnoročni pogled in skrbeti tudi za razvoj infrastrukture tudi na kratkogledno manj zanimivih področjih. Merilo pri gradnji infrastrukture mora biti v prvi vrsti ustrezni tehnični standard, ki omogoča nudenje storitev komercialnim ponudnikom. Na javni infrastrukturi nudi storitve več podjetij in lahko se razvije zdrav, konkurenčni trg.

Pomembni so enotni ceniki za najem infrastrukture, brez diskriminacij in preferiranjem velikih ponudnikov ali zaprtih tehnoloških rešitev. Pri razvoju infrastrukture je pomembna usklajena gradnja (cesto se razkopava samo enkrat).Med tu omenjeno infrastrukturo spadajo: Ceste, Letališča, Železniška infrastruktura, Elektro-distribucija, Plinovodi, Naftovodi, Jaški, Fizična podatkovna omrežja.

7.2 Vzpodbujanje internetne družbe

Sodobna družba je informacijska družba. Vse več članov družbe sodeluje, dela in se druži na internetu. Dostop do podatkov na internetu je ključnega pomena za izpolnjevanje vrednot Piratov kot so transparentnost države in politike, večje vključevanje državljanov v delo države… Internet je postal ena izmed osnovnih infrastrukturnih storitev, tako kot so bile v časih naših predhodnikov oskrba z vodo, cestne povezave, železnica in elektrika. 4Pirati zagovarjamo pravico posameznika do kakovostnega internetnega priključka. Zaradi velikega družbenega pomena je potrebna ureditev zakonodaje o zasebnosti, varnosti in lastništvu podatkov ter o sodnem varstvu podatkov. Z razcvetom storitev in hranjena podatkov v oblakih je potrebno zagotoviti varnost podatkov, neodtujivost in dostopnost tudi v primeru dolgotrajnih sodnih postopkih.

Storitve in podatki so zelo pomembni tudi pri delovanju vseh podjetij. Javne računalniške centre (Računalništvo v oblakih) je potrebno vzpodbujati, za varnost uporabnikov pa mora poskrbeti tudi država z ustreznimi predpisi, inšpekcijskim nadzorom ter sodnim varstvom. Urejene pravne in tržne razmere bi še dodatno vzpodbudile uporabo storitev v oblakih.

Posebno pozornost moramo nameniti tudi varnosti osebnih podatkov in podatkov podjetij, predvsem v luči nezakonitih prisluškovanj različnih varnostnih agencij, ki se pravilom ukvarjajo tudi z industrijskim vohunstvom in medsebojnim trgovanjem s podatki.

7.3 Evolucija knjižničarstva

Pomembno je da:

- se razširi pomen knjižnic

- sodelujejo pri vseživljenjskem izobraževanju

- (so)delujejo tudi kot/z družbeno-kulturnimi centri

Izzivi informacijske družbe se dotaknejo tudi posameznikov, pri svojem delu se moramo vse več posvečati lastnemu izobraževanju, dostop do informacij pa je vse bolj pomemben. Vendar pa dostop do informacij ne pomeni sam po sebi samodejno tudi povečano osebno znanje. Podatke moramo znati poiskati, pridobiti, oceniti ustreznost in jih doumeti.

Pirati želimo povečati vlogo knjižnic v družbi, poleg zelo dobrega dostopa do interneta in računalniških tehnologij, bi knjižnice aktivno sodelovale pri vseživljenjskem izobraževanju lokalnega prebivalstva. Delovale bi kot prostor za študij pri klasičnih oblikah izobraževanja (šole, univerze), pomoč pri učenju, funkcionalno opismenjevanje v vseskozi se spreminjajoči družbi in pri dostop in razumevanju podatkov v internetu.

Slabost informacijske družbe je v zmanjšanju družbenih stikov, zato bi knjižnice tudi aktivno vzpodbujale družbene stike, tudi s povezovanjem z lokalnimi kulturnimi in mladinskimi centri. Posebni poudarek bi moral biti tudi v medgeneracijskih stikih in pretoku informacij (izkušenj) med starejšimi in mlajšimi. Člani lokalne družbe bi morali imeti tudi možnost drugačnih družbeno-kulturnih stikov kot so na voljo v šolah in v večernih lokalih.

7.4 Kakovostna, stabilna in poceni preskrba z električno energijo

Zavzemamo se za manj ogljično proizvodnjo

Prihod električnih vozil

Mali, lokalni viri

Uporaba lesa

V vseh razvitih družbah raste poraba električne energije in trendi so še vedno v naraščanju. Ker zdrava družba za svoje delovanje potrebuje tudi zdravo gospodarstvo, je potrebno zagotoviti kakovostno in poceni oskrbo z električno energijo tako za gospodinjstva kot podjetja. Proizvodnja električne energije je velikokrat neprijazna do okolja, izgube pri prenosih pa so opazne. Potrebno se je zavzemati za manj ogljično proizvodnjo, ki bo bolj odgovorna do okolje. Vzpodbujati je potrebno male proizvajalce saj omogočajo lokalno dobavo, izkoriščanje tudi manjših virov energije in vzpodbujajo lokalno gospodarstvo. Slovenija mora stremeti k energijski samozadostnosti, saj moramo sicer energijo kupovati na tujih trgih.

Preskrbo je potrebno urediti tudi zaradi prihoda električnih vozil. Onesnaževanje zaradi vozil je tako bolj obvladljivo, ne onesnažuje se zraka v gostejših naseljih. Se pa je potrebno pripraviti na večjo porabo električne energije.

Slovenija je bogata z lesom in preučiti je potrebno izrabo lesa kot (stranski) produkt lesne industrije tako za ogrevanje kot oskrbo z električno energijo.

7.5 Zmanjšanje rabe naftnih derivatov

Slovenija praktično nima lastnih oljnih vrtin in lastne oskrbe z naftnimi derivati, vse moramo kupiti pri tujih dobaviteljih, z njimi pa onesnažujemo ozračje. Zmanjšanje porabe je strateškega pomena za Slovenijo.6. Izboljšanje storitev javnega prevoza in spodbujanje kolesarstva

Javni prevoz in kolesarstvo zmanjšujeta porabo naftnih derivatov, zmanjšujeta porabo parkirnih mest ter prometa na cestah. Trenutni javni prevozi so predragi in neučinkoviti, zato preveč posameznikov posega po motoriziranih osebnih prevoznih sredstvih. Urejeno kolesarstvo pa poleg podobnih pozitivnih vplivov tudi blagodejno vpliva na zdravje ljudi v družbi.

Smo proti prodaji letališč, pristanišč in železnic. Infrastruktura mora ostati v javni/državni lasti, lahko pa se podeli koncesije (dodeli v upravljanje), vendar ne za več kot 10 let in ob strogih določilih nadaljnjega razvoja infrastrukture. Da bi uporabljali več javnih prevoznih sredstev je potrebno urediti hitre mestne, medmestne in meddržavne železniške povezave ter vlagati v železniško infrastrukturo. Za zmanjšanje porabe derivatov in obremenjenost cest je koristno pretovarjanje s cest na tire tako za tovor kot osebni promet. Posameznikom tako tudi ni potrebno izgubljati čas z vožnjo ampak lahko čas porabijo v zasebne ali poslovne namene. V skladu z osnovnimi Piratskimi smernicami se zavzemamo za kakovostni dostop do interneta v javnih prevoznih sredstvih.

Pirati smo mnenja, da je potrebno vzpodbujati tudi zračni promet, v vseh segmentih. Tako za hitre ali dolge prevoze tovora in oseb kot tudi za osebno in rekreativno letalstvo. Postopke je potrebno poenostaviti, letalske storitve pa narediti bolj dostopne. Vzpodbuja se urejanje letališč in delovanje različnih letalskih družb.

7.6 Vodovod in kanalizacija

Pirati zagovarjamo javno infrastrukturo za vodovod in kanalizacijo. Merilo mora biti kakovost in zanesljiva oskrbe z vodo. Sodimo, da bi javno-zasebno partnerstvo imelo več negativnih kot pozitivnih učinkov in smo proti komercializaciji oskrbe z vodo.

7.7 Izboljšanje (mreže) zdravstvenih storitev

Zdravstveno varstvo je osnovna storitev države, ki omogoča ob ustreznem delovanju kvalitetnejše in produktivnejše življenje državljanov. Pirati hočemo nameniti več pozornosti na predčasnem odkrivanju zdravstvenih težav in s tem cenejšem zdravljenju. Za vse ljudi na ozemlju države moramo zagotoviti nujno medicinsko pomoč, neodvisno od zavarovanja.

Z razvojem družbe moramo stremeti k dvigu kakovosti zdravstvenih storitev, hkrati pa urediti financiranje dejavnosti. Trenutno mešano, dvojno zdravstveno zavarovanje ni primerno urejeno, financiranje mora biti urejeno bolj pregledno, iz prispevkov. Otrokom ne sme biti potrebno imeti zdravstvenega zavarovanja. V zdravstvo in razvoj zdravstva je potrebno vlagati, potrebno je vzpodbujati Slovenijo kot cilj za zdravstveni turizem.

7.8 Večji poudarek na turizmu (okoljski, zdravstveni …)

Turizem predstavlja čisti prihod sredstev v državo in omogoča razvoj naravnih znamenitosti, kulturnih prireditev, mest in podeželja. S sodelovanjem turističnih organizacij in ponudnikov turističnih storitev se vrednost storitev le povečuje. Pirati hočemo povečati sodelovanje med turističnimi organizacijami in spremeniti tujo predstavo Slovenije iz “osamljene bencinske črpalke na poti na morje” v atraktivni turistični cilj.

7.9 Infrastrukturni sistemi in ukrepanja ob nesrečah

Ob nesrečah je potrebno imeti urejeno in koordinirano operativno delovanje različnih javnih služb. V primeru večjih nesreč je potrebno zagotoviti nadomestno infrastrukturo (dobava vode, elektrike, komunikacij, zdravstvene oskrbe). Če javne službe skrbijo za delovanje infrastrukture se lahko zagotovi dodatna sredstva za nadomestno opremo in službe/opremo za hitre odzive. Pri večjih nezgodah bi zagotovili tudi večjo uporabo vojske ter njihovih logističnih (infrastrukturnih) kapacitet.

8. Zunanja politika

Mednarodni odnosi, povezave in delovanje je ena od temeljnih nalog Piratske stranke Slovenije, temelječa na točkah:

1) Mreženje Piratskih strank po svetu s poudarkom na Evropi

2) Programsko in projektno povezovanje z družbenimi gibanji

3) Vključevanje v aktualne in novo nastajajoče zveze Evropskih Piratskih Strank

4) Blokovsko povezovanje geografsko smiselnih celot

Kot svetovno razprostranjena mreža ima Piratsko gibanje in piratska ideja veliko sestrskih strank na vseh kontinentih. Povezovanje v smeri skupnega delovanja, nastopanja in uresničevanja projektov se izvaja preko mrež, ki povezujejo smiselno zaključene celote. Zaradi obstoja interesov, ki niso zmeraj vseobsegajoči se stranke povezujemo tudi lokalno ali interesno.

Piratska stranka Slovenije že sodeluje v eni takšnih mrež in sicer Pirate Party International, tendenca pa je, da se povežemo v čim več takšnih mrež.

Da se ne bi omejili zgolj na sestrske stranke mora biti tendenca slovenskih piratov povezovanje z gibanji tako doma, v Evropi kot tudi po svetu, vendar s to razliko, da se v tej smeri povezujemo zgolj programsko ali projektno, ne pa tudi formalno.

Zaradi pospešene integracije piratskih strank po celotni Evropi, moramo slovenski pirati težiti k temu, da smo tudi sami del teh procesov in jih celo pospešujemo ali postanemo njihov generator.

Geografska lega Slovenije in njega velikost v nekem smislu nakazujeta smer v katero bomo šli pirati. Postati moramo povezovalec v svoji regiji in s skupnimi akcijami znotraj regije nastopati navzven, s čimer bomo pridobili tako na teži, kot tudi na ugledu.

Povezati je potrebno pirate, ki se nahajajo v Srbiji, na Hrvaškem, v Bolgariji in Romuniji ter skupno pomagati strankam, ki so v nastajanju ali vegetirajo. Konkretno imamo v mislih Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Makedonijo in dolgoročno tudi Kosovo ter Albanijo.

Kot blok, bomo lažje in samozavestneje nastopali tako v Evropi kot v svetu, imeli bomo možnost uveljaviti svoje ideje in zainteresirati ostale pirate, da nam sledijo.

9. Svoboden in nevtralen internet

Zavzemamo se za z ustavo zagotovljeno pravico dostopa do interneta. Internet mora ostati svoboden in nevtralen. Na internetu imajo vsi udeleženci enakopraven in neomejen dostop do vsebin, ne glede na ponudnika storitev, programska orodja ali druge razlike. Zavzemamo se za enakopravnost vseh storitev in protokolov. Država in ponudniki storitev lahko posegajo v pretok podatkov izključno na podlagi zakonskih določil ter sodnih odločb in le v primeru utemeljenega suma kaznivega dejanja. Nobenemu udeležencu ali storitvi se ne sme omejevati zakupljene pasovne širine dostopa do interneta.

10. Reforma monopola nad avtorskimi deli

Zavzemamo se za reformo avtorskega prava. Ustvarjena dela so rezultat dostopa do zakladnice celotnega ustvarjenega znanja človeštva in se morajo tja tudi vračati ter morajo biti na razpolago vsem. Zavedamo se pomembnosti ustvarjalcev v družbi in si prizadevamo za pravično nadomestilo avtorjem za njihovo delo pri ustvarjanju znanja in vsebin. Med pravicami avtorjev in industrijo, ki izkorišča svoj močnejši položaj, obstajajo globoka nesorazmerja. S tem se duši kreativnost, inovativnost in dostopnost znanja. Problematična je tudi dolžina trajanja monopola nad kopiranjem avtorskega dela. Monopol nad kopiranjem ne more in ne sme prevladati nad ustavnopravno zagotovljeno pravico do zasebnosti.

11. Patenti

Patenti ustvarjajo monopole in bi morali biti podeljeni le za izjemne izume in le ko bi s podelitvijo res pospešili širjenje inovativnih izumov. V nasprotnem se patentov ne bi smelo podeljevati, saj velikim podjetjem omogočajo zatiranje konkurence in upočasnjujejo razvoj. Povsem bi morali biti odpravljeni patenti na programsko opremo, poslovne metode, ideje in stvari, ki že obstajajo v naravi.

11.1 Obrazložitev

Pirati se v splošnem zavzemamo za odpravo vseh monopolov, ker otežujejo razvoj konkurence med ponudniki določenega izdelka ali storitve. Patenti ustvarjajo monopole, ker z njimi država imetniku patenta za omejeno obdobje (v Sloveniji 20 let) podeli izključne pravice gospodarskega izkoriščanja izuma. Po tem, ko država nekomu podeli patent, ne sme nobena druga oseba izdelovati, uporabljati, uvažati/izvažati potrjenega izuma v tej državi, brez dovoljenja imetnika patenta. To za družbo ni dobro, zato mora imetnik patenta v zameno razkriti svoj izum. Na ta način naj bi rešitve tehničnih problemov hitreje prihajale v uporabo v družbi.

Glavna težava pa je nastopila, ker se je patentni sistem pričel zlorabljati za onemogočanje konkurence na trgu, kar je v škodo družbi. Do tega je prišlo zato, ker so se patenti pričeli podeljevati za novosti, ki jih ne bi smelo biti možno patentirati (npr. trivialne novosti, odkritja). S tem so patenti postali kot nekakšno minsko polje, ki ustvarjalcem in izdelovalcem zelo otežuje delo. Mnoga podjetja pa so patente začela uporabljati za onemogočanje konkurence. Svoj arzenal patentov so pogosto uporabljali le kot orožje za ustrahovanje drugih. Vse skupaj je postalo podobno hladni patentni vojni, kjer je pomembno le, kdo ima na voljo večji arzenal patentov. Drugi problem je tudi to, da je v mnogih gospodarskih panogah obdobje veljavnosti patenta predolgo. Recimo v hitro se razvijajočih panogah kot sta računalništvo in tehnologija.”

Zaradi teh težav smo Pirati mnenja, da bi bila najbolj koristna, učinkovita in preprosta rešitev ukinitev patentnega sistema. Ker pa se zavedamo, da v bližnji prihodnosti tega ne bo mogoče doseči, bo potrebno najprej opraviti prenovo in izboljšavo patentnega sistema.

  • dosledno zahtevanje inovativnosti izuma
  • zahteva obstoječe tehnične izvedbe
  • skrajšanje obdobja veljavnosti patentov
  • prepoved patentov za odkritja, naravne stvari, metode, ideje, programsko opremo, očitne novosti.

12. Odprti standardi in prosti formati

Uporabnikom različnih sistemov je omogočena prosta in trajna uporaba podatkov vseh vrst le, kadar so ti v obliki, ki izpolnjuje merila odprtega standarda. Enako velja za različne tehnične sisteme, ki lahko v polnosti sodelujejo le, kadar njihovi vmesniki temeljijo na odprtih standardih. Zavzemamo se za uporabo in razširjanje odprtih standardov in prostih formatov, saj se bo le tako zmanjšala odvisnost od posameznih proizvajalcev, kar bo krepilo svobodno konkurenco možnih tehničnih rešitev.

13. Svobodna programska oprema

Zavzemamo se za spodbujanje razvoja in uporabe programske opreme, ki se lahko neomejeno uporablja, preučuje, razširja in spreminja. Svobodna programska oprema zagotavlja svojim uporabnikom vse bistvene svoboščine, ki so potrebne za prevzem nadzora nad lastnimi tehničnimi sistemi. Še posebej pa je potrebno izobraževalnim institucijam in celotni javni upravi omogočiti postopen prehod tehnične infrastrukture na svobodno programsko opremo. Tako se dolgoročno zmanjšajo stroški za javni proračun in odvisnost od posameznih proizvajalcev.

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!