Zaprtje jedrskih elektrarn je poglobilo energetsko krizo
Za energetsko draginjo se lahko zahvalimo tudi Nemški politiki zapiranja jedrskih elektrarn in nasploh njihovi energetski transformaciji, ki je vse prej kot zelena.
V javnost so pricurljale informacije, da je nemška vlada namerno zavajala javnost glede razlogov za zaprtje treh jedrskih elektrarn v začetku letošnjega leta. Elektrarne so ugasnili povsem po nepotrebnem.¹
Strokovnjaki so nemški vladi predlagali ukrepe, ki bi omogočili, da bi elektrarne še naprej normalno obratovale, a jih ta ni želela upoštevati - iz električnega omrežja je tako 55 dni pred ruskim napadom na Ukrajino bilo izklopljenih 4154 MW kapacitete čiste jedrske energije.
Od aneksacije Krima naprej je Nemčija vztrajno povečevala uvoz in lastno odvisnost od ruskega plina, Nemčija je največja porabnica plina v EU in tudi ena izmed glavnih krivk za visoke cene energentov na globalnem trgu.²
Nemčija je od leta 2011 zaprla že 14 jedrskih reaktorjev, reaktorjev, ki bi lahko proizvajali energijo brez emisij CO2 še desetletja.
Skupna moč 14-ih reaktorjev, ki so bili po nepotrebnem zaprti od leta 2011 naprej znaša 20.500 MW, kar bi danes državi omogočilo, da skoraj povsem preneha uporabljati plin ali premog kot sistemska vira energije.³
Zdaj ko Ruska federacija omejuje izvoz plina poskušajo v Nemčiji pokriti manjko z dodatnim kurjenjem premoga, ki ubija planet in ljudi.⁴ V podobni smeri razmišljajo še vlade v Italiji, Avstriji in na Nizozemskem.⁵ Prvi dve državi sta se z referendumi odpovedali jedrski energiji.
V težko situacijo, v kateri so se znašle države Evropske unije, nas je pripeljalo predvsem pomanjkanje resne strategije pri opuščanju fosilnih goriv in podleganje populizmu.
Slovenija ne sme iti po isti poti; čim prej potrebujemo novi blok jedrske elektrarne Krško in podaljšanje obratovalnega dovoljenja prvemu bloku za najmanj 40 let.