Zanemarjanje mladih nas vodi v prepad
Vlada zanemarja probleme mladih, tako te, ki so nastali zavoljo epidemije, kot tudi tiste, ki so obstajali že prej.
Odraz tega je denimo zavlačevanje s konkretno stanovanjsko reformo, ki bi v prvi vrsti pomagala mnogim mladim, saj je dostopnost stanovanj osnovni pogoj za samostojno življenje. Obravnava predloga stanovanjskega zakona se po prvi javni razgrnitvi v letu 2019 in ponovitvi razprave med lanskim poletjem vleče v nedogled, kot kaže pa bodo konkretnejši ukrepi odloženi na poznejše obdobje.[1]
Promoviranje slabo zastavljenega demografskega sklada[2] pa v senco postavlja dejstvo, da je za rešitev demografske problematike ključno predvsem povečano vlaganje v mlade. Ustanavljanje urada za demografijo, ki naj bi se med drugim ukvarjal tudi z mladimi, pa je, vsaj po opisu nalog urada sodeč, le orodje, kako zaposliti še več koalicijskih kadrov na račun javnega denarja.[3]
Le ob hkratnem vlaganju v razvojne projekte, ki imajo največji potencial za širšo družbeno korist in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest[4], ter izvrševanju osnovnih dolžnosti države, kot je denimo ustvarjanje pogojev za pridobitev primernega stanovanja[5], lahko mladim osmislimo stabilno prihodnost ter možnost, da bodo lahko sebi in celotni skupnosti koristno doprinašali.[6]
Pomembno pa je tudi zagotavljanje kakovosti njihove izobrazbe in finančne stabilnosti med njo. Slovenski študentje so, kar se finančnega statusa tiče, na evropskem dnu v družbi držav, kot sta Gruzija in Albanija.[7]
Investicije v dolgotrajno oskrbo, dvig pokojnin na dostojno raven in investicije v kapacitete zdravstva ter domov za starejše so seveda nujne. V primeru ignoriranja stisk upokojencev in zdravstva bodo stroški nujnih oskrb ter zdravljenj poskočili v nebo in še bolj ogrozili zdravstveni sistem.
A enako katastrofalno, če ne celo bolj, je zanemarjanje mladih, saj bosta zdravstvena in pokojninska blagajna tako svojo pot v rdečih številkah nadaljevali še hitreje kot doslej.