Zakonodaja in industrijska konoplja: prepirljiv par

Objavljeno v kategoriji Konoplja.

Urša Orehek

Urša Orehe

Leta 2013, ko sem prvič posejala hektar industrijske konoplje, v Sloveniji te rastline ni bilo mogoče legalno predelovati in prodajati na trgu (razen semen). Zakon je sicer dovoljeval prodajo prehranskih proizvodov, a le, če so ti produkti bili predelani izven Slovenije. Tako so se že takrat na policah trgovcev v Sloveniji znašli proizvodi, ki niso bili slovenskega porekla, vključno z nekvalitetnimi izdelki.

In kdor prvi pride, prvi melje. Zastarela in neurejena zakonodaja, povsem neprimerljiva s svetovnimi trendi, je bila velik udarec za slovenske kmetovalce, saj ni omogočala konkurenčnega sodelovanja na trgu. Žal, vsaj na področju konoplje, to ni prvič.

Birokracija in zakonodaja v Sloveniji sta na področju pridelave in predelave konoplje vedno zaostajali za svetom. Šele leta 1998 je prišla v veljavo Uredba o pridelavi navadne konoplje, ki je nadomestila podedovano prohibicijsko zakonodajo iz časov SFRJ.

Pogoji pridobitve dovoljenja so bili zelo zahtevni, zaradi česar se je za gojenje odločilo le malo ljudi in podjetnikov (6. člen Uredba o pridelavi konoplje ) manjka katerega zakona). Med drugim je uredba naložila varovanje pridelka na njivi s fizičnimi ovirami (ograja), fizičnim varovanjem, tehničnim varovanjem ali na drug primeren način, kar je seveda še dodatno odvračalo morebitne pridelovalce ter zviševalo stroškovno postavko pridelave.

Da zamujamo pomembno priložnost, je že leta 1998 prepoznal tudi Dolenjski list, ki je z naslovom “Napol že zamujena tržna niša – Končno dovoljeno gojiti konopljo”, ter s spremnim besedilom: “”Birokracija” vendarle popustila in po nekaj letih izdala uredbo – zdaj, ko so nas mnoge evropske države v tem pogledu že močno prehitele” Prvotno je bilo sicer dovoljeno  gojiti konopljo z do 0,3% vsebnostjo THC-ja ter novosadsko sorto konoplje (ki pa jo je prepovedala že naslednja uredba). Leta 2004 smo stopili v EU. Zakon se je v smeri dovoljene pridelave in predelave v prehranske in ostale namene uredil šele v sredini leta 2015 z dopolnitvijo takrat veljavnega pravilnika. In kot rečeno, kdor prvi pride, prvi melje. To žal, niso bili naši pridelovalci.

Še na nekaj bi na tem mestu želela opozoriti. Poleg tega, da prohibicija, kot jo poznamo danes, onemogoča gojenje konoplje na vrtu, na kmetijskih zemljiščih dovoljuje gojenje samo dovoljenih sort konoplje. Pridelovalcem je dovoljeno sejati konopljo z največ 0,2 % vsebnosti THC-ja, oz. semena iz nabora Evropske sortne liste, v katero zaradi višje vsebnosti THC-ja, niso vključene slovenske avtohtone sorte konoplje. Nujno je potreben dvig vsebnosti THC-ja za t.i. industrijsko konopljo do 1%. S tem se nabor sort razširi. Kmetje  bodo lažje izbrali primerno sorto za namen predelave, prav tako pa bi dvig dovoljene vsebnosti THC-ja zajel tudi slovenske sorte konoplje,. kajti Praviloma večja vsebnost THC-ja do te mere pomeni tudi boljšo sorto konoplje za namen pridelave. Prav tako pa bi dvig vsebnosti THC-ja zajel tudi slovenske sorte konoplje. Pomen ohranjanja avtohtonih sort rastlin bi moralo biti eno naših glavnih poslanstev. Čuvajmo avtohtona semena za bodoče rodove.

Urša Orehek

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!