Zakaj vlada vztraja pri iztisnitvi malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij?
Kar 185 milijonov evrov sredstev je v proračunu za leto 2023 namenjenih odkupu deležev malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij. Vlada doslej ni uspela pojasniti zakaj je konsolidacija lastništva v energetiki v tem trenutku tako nujna, sploh v luči težavnega zagotavljanja financ za obnovo po poplavah.
Ministri za delo, obrambo in finance so vsi prejeli direktna novinarska vprašanja o razlogih za 185 milijonov evrov težak odkup deležev v elektrodistribucijskih podjetjih. Doslej niti eden vladni predstavnik ni znal obrazložiti nujnosti te proračunske postavke.¹
Na številnih področjih vlada urgentno stanje, ki narekuje zategovanje pasu in iskanje novih virov financiranja: pogajanja s sindikati javnega sektorja so bila prekinjena, vojska se je odpovedala več kot 200 milijonom evrov sredstev, ministrica za infrastrukturo je napovedala prekinitev vseh nenujnih investicij, napovedujejo se tudi novi davki za financiranje sanacije po poplavah.
Da vlada v tem trenutku vztraja na povsem nenujnem ukrepu konsolidacije državnega lastništva nad elektrodistributerji, ki bo državo stalo 185 milijonov evrov, je popolnoma nerazumno.
Nasploh se zdijo posegi te vlade v elektrogospodarstvo, od koder izvirata tako predsednik vlade Robert Golob kot minister za energijo Bojan Kumer, nenavadni in problematični.
Energetika je dobila svoje ministrstvo in Holding slovenskih elektrarn (HSE) je lani prejel ogromno dokapitalizacijo, kljub izplačilu visokih nagrad poslovodstvu in zaposlenim.² Sprejeti so bili številni zakoni, ki investitorjem v obnovljive vire omogočajo gradnjo mimo obstoječih predpisov.
V primeru da minister za energijo in predsednik vlade v naslednjem mandatu ostaneta brez funkcij, se bosta verjetno oba vrnila na visoke pozicije v državni energetiki. Njuno dosedanje delovanje tako vzbuja veliko sumov konfliktov interesov.