Zahtevamo večjo transparentnost porabe sredstev namenjenih obnovi
Vlada naj objavi vse račune, pogodbe in nakazila povezane s sanacijo poplav, ki jih je prejela od občin.
Ocena zneska sanacije avgustovskih poplav se spreminja praktično na tedenski bazi, začelo se je z ocenami v rangu nekaj 100 milijoni evrov, nato se je govorilo o petih milijardah evrov¹, zdaj pa je znesek, ki ga komunicirajo predstavniki vlade narasel na kar 9,9 milijard evrov.²
Škoda, ki so jo sprva prijavile občine in podjetja je veliko manjša in znaša nekaj čez 3 milijarde evrov. Vlada pojasnjuje, da so do višjega zneska prišli na podlagi mednarodne metodologije za oceno škode, vendar samo s takim pojasnilom ne moremo biti zadovoljni.
S strani občin prihaja do mahinacij, številne so poskusile poplave izkoristiti, da bi si dodatno napolnile proračune s prijavami neupravičenih stroškov.³
Način kako so se vlada in občine lotile sanacije poplav je povsem netransparenten. Dodatno skrb vzbuja tudi nepričakovan odhod ministra Uroša Brežana, kar nakazuje da se v ozadju dogajajo politične igre, ki se najverjetneje vrtijo tudi okrog denarja za sanacijo.
Vsaka kriza predstavlja tudi priložnost za korupcijo. Davkoplačevalci moramo imeti možnost natančnega vpogleda v vse transakcije, ki so povezane s sanacijo poplav. Naš denar, naš nadzor.
Na vlado zato naslavljamo pobudo, da vso relevantno dokumentacijo, ki priča o višini in upravičenosti stroškov intervencij in sanacije poplav, objavi v strojno berljivem formatu na portalu Odprti podatki Slovenije (https://podatki.gov.si/).
Na vlado smo prav tako naslovili zahtevek za dostop do podatkov, ki so bili podlaga za izračun stroška sanacije poplav v znesku 9,9 milijard evrov.