Vojna laži
Zadnje tedne smo bili priča popolnemu umiku ameriških in NATO sil iz dvajsetletne okupacije Afghanistana, ki je doživela svoj neslaven konec.
V vojni je umrlo 2420 vojakov ZDA in 1142 vojakov drugih članic zveze NATO, 65.596 pripadnikov afganistanskih varnostnih sil in 3937 zasebnih vojaških izvajalcev. Na drugi strani so talibani in druge teroristične skupine izgubile najmanj 55.400 bojevnikov, svoje življenje pa je po krivdi obeh strani izgubilo še vsaj 47.245 civilistov. Skupen krvni davek vojne znaša vsaj 212.191 življenj.[1]
Samo Združene države je po nekaterih ocenah vojna stala več kot 2260 milijard dolarjev, ker pa je bila financirana izključno z izposojenim denarjem, bi se do leta 2050 skupen strošek vračanja le tega lahko povzpel tudi do 6500 milijard dolarjev.[2] V misijah je 17 let sodelovala tudi Slovenska vojska, v Afganistanu se je skupno izmenjalo približno 1400 vojakov, stroške lahko merimo v desetinah milijonov evrov.[3]
Vojno v Afganistanu bi lahko poimenovali tudi kot vojno laži in zavajanj, saj so jo te spremljale vse od samega začetka. Na portalu WikiLeaks je bilo leta 2010 objavljenih 91.000 tajnih dokumentov ameriške vojske, po zaslugi katerih je javnost spoznala razsežnosti vojnih zločinov koalicijskih sil in njihovo prikrivanje resničnega števila civilnih žrtev.[4]
Konec takšne vojne je dobrodošel, vendar pa so Afganistanci prešli iz enega pekla v drugega.
Oblast nad celotno državo so v samo nekaj tednih prevzeli talibani, znani po svoji ekstremistični interpretaciji islama in teokratsko-džihadističnih nazorih, ki jih lahko opišemo kot vladavino verskega terorja, podobno političnemu sistemu Savdske Arabije in Islamske države Iraka in Levanta (ISIL).[5]
V času vladavine talibanov med leti 1996 in 2001 so bile pravice žensk praktično neobstoječe, prepovedano se jim je bilo izobraževati, zapovedano je bilo popolno prekrivanje obraza v javnosti, dovoljene in celo vzpodbujane so bile poroke pred 16. letom starosti, sistem segregacije po spolu je bil tako ekstremen, da je celo dostop do zdravstvene oskrbe žensk bil pogojen s prisotnostjo moškega spremljevalca, vse to pa so spremljale še brutalne oblike kazni v primeru kršitev.[6]
Padec afganistanske vlade se je zgodil hitreje od vseh napovedi, tuje osebje se zdaj naglo evakuira, puščajoč za sabo mnoge afganistanske sodelavce, ki ostajajo prepuščeni skoraj gotovi smrti.[7]
Jarmu proticivilizacijskega režima talibanov je sedaj prepuščena cela generacija ljudi, ki so bili puščeni na cedilu. Tuje sile so precenjevale moč afganistanske vlade in vojske, saj so hotele upravičiti enormen strošek vojne in niso ustvarile varnih con in koridorjev za begunce.
Dolžnost vseh članic zveze NATO je tem ljudem zagotoviti mednarodno zaščito. Slovenska azilna politika je bila do Afganistancev doslej poniževalna.To se ne sme nadaljevati.
Vzpon talibanov in drugih ekstremistične skupin je neposredno povezan z operacijo Ciklon, ameriškim programom pomoči afghanistanskim borcem v vojni s Sovjetsko zvezo. Ekstremiste se je zalagalo s sredstvi in orožjem, kar so v civilni vojni, ki je sledila, izrabili za prevzem oblasti.[8]
Katastrofičen izid teh krvavih in dragih vojn mora služiti kot podlaga za temeljit razmislek o slovenski zunanji politiki in delovanju znotraj zveze NATO.