Vladni predlog za prepoved frackinga je nezadosten
Vlada je sprejela in v parlamentarno proceduro poslala predlog novele zakona o rudarstvu. Cilj novele je prepovedati hidravlično lomljenje, a le v obsežnejši obliki, kar pomeni, da bi kljub njenemu sprejetju britanska korporacija Ascent še vedno imela možnost uporabiti ta proces za pridobivanje plina v Petišovcih.¹
Pridobivanje plina s hidravličnim lomljenjem poteka tako, da se v geološke plasti vbrizga velika količina vode pomešane s kemikalijami, ki, ko je enkrat izčrpana ven, za seboj pusti pot, skozi katero lahko plin, razpršen po geološki plasti, uhaja na površje.²
Proces, ki je bolje poznan pod imenom fracking, ima črn sloves zaradi škode, ki jo povzroča naravi, vodnim virom in pokrajini, v kateri se izvaja. Proces porabi ogromno količino vode, v ozračje spusti veliko izredno toplogrednega metana, povzroča pa lahko tudi potrese. Najmočnejši zabeležen potres, povezan s hidravličnim lomljenjem, je bil 4. stopnje po Richterjevi lestvici, zabeležen v Teksasu.³
Enako problematično, če ne še bolj kot sam proces lomljenja, pa je shranjevanje odpadne vode po opravljenem procesu, saj ta vsebuje na desetine zelo nevarnih kemikalij. Odpadno vodo podjetja po tem, ko izčrpajo vrtino do konca, shranijo nazaj v vrtino. Varnost takšnega shranjevanja odpadne vode ni dobro razumljena, veliko je dejavnikov, ki bi lahko vplivali na nevarnost uhajanja in onesnaženje podtalnice.⁴
Zakonsko prepoved hidravličnega lomljenja pozdravljamo, vendar pa smo mnenja, da je dikcija v novi zakonski noveli nezadostna in bi morala vključevati vse oblike tega procesa ne glede na njegovo velikost ter prav tako tudi prepoved shranjevanja odpadne vode v geoloških plasteh, kar pa bi bilo najbolje urediti v zakonu o varstvu okolja.⁵
Čeprav bi nam hidravlično lomljenje prineslo kratkotrajne finančne koristi in ugoden plin, sta škoda za okolje in rizičnost procesa enostavno preveliki. Fosilna goriva, med njimi tudi zemeljski plin, ne morejo biti energenti prihodnosti.