Trgovanje s podatki je grožnja tudi reproduktivnim pravicam

Ameriško podjetje SafeGraph je prodajalo lokacijske podatke obiskovalcev klinik, kjer se izvaja splav. Za smešno malo denarja je od njih bilo mogoče kupiti podatke o tem, od kod so obiskovalci klinik prišli in kam so se namenili po obisku klinike.¹

Živimo v informacijski dobi. Če za storitev ne plačujete, obstaja velika verjetnost, da ste "storitev" v resnici vi oziroma vaši osebni podatki.

Podjetja, ki z aplikacijami upravljajo vaše podatke, prodajajo naprej podjetjem, kot je SafeGraph, ki s kombiniranjem podatkov iz različnih virov svojim strankam močno olajšajo pot, da ugotovijo dejansko identiteto posameznikov, ki jim podatki pripadajo.

Če so v Romuniji pod vladavino diktatorja Nicolaeja Ceaușescuja, ženske bile primorane vsak mesec obiskati ginekologa, bi režim s podobnim načrtom dvigovanja rodnosti danes monitoring nad ženskami lahko izvajal veliko enostavneje, delo ginekologov bi opravile aplikacije za spremljanje menstrualnega cikla.²

V primeru prepovedi splava bi takšni podatki postali zanimivi organom pregona, že danes pa so zanimivi različnim aktivističnim skupinam, ki nasprotujejo pravici do splava.

Nasprotniki pravice do splava neznansko uživajo v nadlegovanju žensk, ki se odločajo oz. so se že odločile za splav, kar se kaže v organizaciji protestov neposredno pred klinikami, javnim prikazovanjem slik in posnetkov fetusov ter vzpostavljanjem lastnih telefonskih “svetovalnic“, katerih namen je ženske odvračati od splava.

Zakonodajo varstva zasebnosti bi bilo zagotovo smiselno okrepiti tudi v smeri varovanja reproduktivnih pravic, vsekakor pa ne bo škodilo, da tudi sami zavarujete svojo zasebnost in to tako, da se poslužujete orodij, ki vaših podatkov ne zbirajo in ne prodajajo tretjim osebam: prt.si/privfren

¹ prt.si/saferap

² prt.si/otrodekret