Avtor:
Pirati
Vsi blog zapisi

TL;DR TTIP

12. March, 2015 (nazadnje posodobljeno: 12. July, 2018)

Transatlantic Trade and Investment Partnership (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, krajšano TTIP) je predvsem trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.

Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Prostotrgovinski sporazumiZasebnost, nadzor in varovanje podatkov
Objavljeno v kategoriji: TL;DR, TTIP

Vse, kar morate vedeti, v strnjeni obliki.

Kaj je TTIP?

Transatlantic Trade and Investment Partnership (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, krajšano TTIP) je predvsem trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.

Kaj naj bi bil namen TTIP?

Namen sporazuma TTIP naj bi bil odprava upravnih in pravnih ovir (tarif, nepotrebnih predpisov, omejitev naložb itd.), ki regulirajo trgovino in investicije med stranema, s čimer naj bi olajšala nakup in prodajo blaga ter storitev med EU in ZDA. Partnerici želita svojim podjetjem omogočiti tudi lažje investiranje v gospodarske panoge sopogodbenice. Partnerstvo naj bi spodbudilo ekonomsko rast na obeh straneh Atlantika.

Kaj je vsebina sporazuma TTIP?

Obsežni sporazum TTIP bo med drugim vseboval poglavja, kot so bančništvo, zavarovalništvo, prenos podatkov, monopol nad avtorskimi deli, sanitarni ukrepi (na primer higienski standardi v pridelavi hrane), javna naročila, energija in surovine, olajšanje trgovine med partnericama itd. Predvsem bo dolgoročno in pomembno vplival na številna področja našega vsakdana.

Kakšna je vsebina sporazuma glede ISDS/ICS?

Mehanizem reševanja sporov med državo in investitorjem ali Investor-state dispute settlement (krajše ISDS, danes znan kot ICS, Investment Court System) je mehanizem, s katerim bi tuji investitorji, največkrat so to multi-nacionalna podjetja, lahko tožila države za izgubo dejanskega ali potencialnega dobička. Tožbe se pogosto sprožijo v primeru, ko država sprejme predpise oz. zakone, ki bi lahko zmanjšali dobiček ameriškim investitorjem, čeprav se predpisi in zakoni sprejmejo v dobro državljanov (zaradi zdravstvenih zadržkov, varnostnih razlogov, itd.) Tožbe se obravnavajo na posebnih trgovinskih sodiščih, kjer o sporu odločajo trije arbitri. Na odločitev sodišč se ni možno pritožiti. Obsojenemu lahko naloži odškodnine, ki navzgor niso omejene ter odredi, da odstrani ovire, ki obstajajo kot predpisi ali zakoni države.

Kdo se pogaja?

V imenu EU in njenih držav članic se pogaja Evropska komisija, na čelu z evropskim komisarjem za trgovino Karlom De Guchtom, ZDA pa zastopa urad trgovinskega predstavnika ZDA. Posamezna država nima svojega zastopnika, saj se v imenu vseh držav članic pogaja Evropska Komisija na podlagi smernic, ki jih je sprejel Evropski Svet. Le-ta predstavlja Vlade vseh držav EU.

Katere so pozitivne plati sporazuma TTIP?

Zagovorniki poudarjajo povečanje obsega trgovine in naložb v odnosih EU-ZDA in gospodarske koristi partnerstva (letno naj bi gospodarstvu EU sporazum prinesel koristi v višini 119 milijard EUR letno).

Katere so negativne plati TTIP sporazuma?

Kritiki opozarjajo, da bi sporazum lahko povečal moč velikih podjetij in omejil suverenost držav, da regulirajo trge v javnem interesu ter da so obljube o pričakovani gospodarski rasti precenjene. Rast naj bi bila za evropski trg celo negativna. Poleg vsebine je predmet kritike tudi proces, ki je do marca leta 2014 potekal za zaprtimi vrati. Svoje kritično stališče do sporazuma TTIP in postopka njegovega sprejemanja so izrazile številne evropske civilne družbe: Med njimi je tudi slovenska organizacija KPTS (Koalicija Proti Tajnim Sporazumom). Kot primer možnega negativnega učinka: Evropska zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov nudi višjo zaščito kot ameriška. Kot ena bistvenih točk sporazuma lahko ogrozi doseženo raven varstva podatkov v EU.

Je sporazum koristen za Slovenijo?

TTIP je v predlagani obliki slab in za Slovenijo škodljiv trgovinski sporazum, kar je pokazala ekonomska študija dr. Jožeta P. Damijana in drugih, ki je razkrila, da je Slovenija ‘poraženka’ predlaganega sporazuma. Za zbistritev slike prilagamo tabelo učinkov iz študije: “Zaradi kompleksnosti ekonometričnega modela so ocene narejene za 5 velikih držav (ZDA, V. Britanija, Nemčija, Francija, Italija), medtem ko so ostale članice EU agregirane v dve geografski skupini držav (»Druge Severne« in »Druge Južne« članice EU, v slednji je zajeta tudi Slovenija). Ocene učinkov so predstavljene v Tabeli.

Tabela: Ocena učinkov TTIP za države EU z modelom GPM

 

Neto izvoz

Rast BDP

Zaposlenost

Dohodek zaposlenih

Neto davki

 

% BDP

%

Tisoč

EUR/zaposl.

% BDP

ZDA

1,02

0,36

784.000

699

0,00

V. Britanija

-0,95

-0,07

-3.000

-4.245

-0,39

Nemčija

-1,14

-0,29

-134.000

-3.402

-0,28

Francija

-1,90

-0,48

-130.000

-5.518

-0,64

Italija

-0,36

-0,03

-3.000

-661

0,00

Ostale države Sev. Evrope

-2,07

-0,50

-223.000

-4.848

-0,34

Ostale države Južne Evrope

-0,70

-0,21

-90.000

-165

-0,01

EU Skupaj

 

 

-583.000

 

 

Opombe: Simulacije učinkov do leta 2025. Podatki v tabeli so podani kot razlika glede na osnovni scenarij.
Vir: Capaldo (2014).

Ocene kažejo, da bi od sporazuma koristi imele samo ZDA, katerih neto izvoz bi se povečal, prav tako BDP (za 0.36% v desetih letih). V ZDA bi se zaradi TTIP povečala tudi zaposlenost (za 784 tisoč) ter dohodek na zaposlenega (kumulativno za 700 evrov v desetih letih).” (Damijan et. al.)

Kaj je TTIPLeaks?

TTIPLeaks je izliv tajnih podatkov o sporazumu TTIP, ki jih je v javnost posradoval nizozemski Greenpeace. Razkrinkan sporazum kaže na spremembo evropske zakonodaje na marsikaterem področju, ki sežejo od naravovarstva do informacijskih tehnologij.

 


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.

Vsebine povezane z isto programsko točko

izjava
Prav tako o programski točki: Prostotrgovinski sporazumi

Preprečimo sporazum ACTA, ki omejuje svobodo in razvoj!

izjava
Prav tako o programski točki: Prostotrgovinski sporazumi

Vseevropski dan boja proti sporazumu ACTA

izjava
Prav tako o programski točki: Prostotrgovinski sporazumi

Poziv Evropskim poslancem k zavrnitvi sporazuma ACTA