Anonimni avtor
* Avtorjem omogočamo anonimnost, saj nekateri še ne želijo biti asociirani kot člani stranke. Za več informacij se obrnite na zapisi@piratskastranka.si.
Vsi blog zapisi

TL;DR Status begunca in azilni postopek

6. May, 2018 (nazadnje posodobljeno: 1. October, 2018)

Tujec, begunec, azilant, status begunca, azilni postopek. Besede in besedne zveze, ki jih napačno enačimo ali posplošujemo. Morda bomo zveneli malo pikolovski, a res ostaja izrednega pomena, da besed v tem primeru ne pomešamo ali premešamo, kaj šele zlorabimo.

Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno v kategoriji: Človekove pravice, Migrantska politika, TL;DR, Zakonodaja

Pomen teh besed in postopke, ki ureja njih statuse, bomo podrobno razložili v tokratnem TL;DR prispevku.

Kako se izrazi (pravno) razlikujejo?

Zaradi potrebe po pravni natančnosti moramo razlikovati med tremi pojmi:

  • tujec je vsaka oseba z drugim državljanstvom (ali brez njega), ki vstopi v Slovenijo,
  • prosilec za mednarodno zaščito (prosilec za status begunca) je vsaka oseba tretje države (države izven EU ali oseba brez državljanstva), ki je v Sloveniji podala popolno prošnjo za priznanje mednarodne zaščite (t. i. azil oz. status begunca),
  • begunec je vsaka oseba tretje države (države izven EU ali oseba brez državljanstva), ki ji je bila priznana mednarodna zaščita oziroma status begunca.

Ko torej govorimo o beguncih, ki vstopajo na območje Republike Slovenije, govorimo o tujcih; begunci postanejo šele, ko jim je status begunca v skladu z mednarodnim pravom in pravom Republike Slovenije tudi priznan.

Govorili smo tudi o azilantih. SSKJ jih definira kot ljudi, ki so zaprosili oziroma pridobili azil, kateri pa je lahko politični, verski, itd, v pravnem izrazoslovju pa se pri nas ne uporablja. Torej nam je enačenje med begunci in azilanti dovoljeno, a v enačenju ne smemo iti dalje od besede, saj smo si vsi ljudje med sabo enakopravni, a drugačni.

Kdo sploh lahko zaprosi za mednarodno zaščito?

Na kratko? Kdorkoli, ki je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ima namen v Republiki Sloveniji podati popolno prošnjo za mednarodno zaščito.

A ob vsaki ‘kratki’ razlagi obstaja še dolga zgodba. Za mednarodno zaščito oziroma azil, po slovenski definiciji mednarodne zaščite, lahko zaprosi oseba brez državljanstva, ki meni:

  • da je v matični državi sistematično preganjana zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti,
  • da bi bila ob vrnitvi v matično državo ogrožena njeno življenje ali svoboda oziroma bi bila lahko izpostavljena mučenju  ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.

In že tukaj pridemo do novih razlikovanj. Za priznanje statusa begunca mora prosilec za zaščito pomembne okoliščine izkazati utemeljeno in verodostojno. V enem primeru poznamo t. i. “klasičen azil”, v drugem pa se tujcu ne prizna statusa begunca, temveč se mu prizna t. i. subsidiarna zaščita.

Subsidi-kaj?

Subsidiarna zaščita se prizna osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje).

V Sloveniji prav tako priznamo subsidiarno zaščito zaradi resne in individualne grožnje zoper življenje ali svobodo prosilca zaradi nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada v izvorni državi. Odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita.

In razlika?

Obstaja zelo temeljna razlika. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Ko enkrat pridobijo status begunca, se v očeh zakona obravnavajo kot državljani Republike Slovenije.

Tistim, ki se odobri subsidiarna zaščita, pa odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita.

Z datumom konca zaščite izgubijo dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, katerega morajo ali podaljšati (če se situacija v državi, iz katere bežijo, ni korenito spremenila na bolje) ali pa vrniti v državo izvora, kjer se je situacija (tako vsaj predpostavljamo in upamo) pozitivno spremenila.

Kje in kako ‘novoprišleki’ opravijo azilni postopek?

Oseba na begu mora prošnjo za priznanje mednarodne zaščite podati v najkrajšem času od vstopa v Republiko Slovenijo (21. in 35. člen Zakona o mednarodni zaščiti).

Posamezniki, ki imajo namen zaprositi za azil, morajo imeti namen ostati na območju Slovenije. Nesodelovanje z državnim organom (npr. odklonitev odvzetja prstnih odtisov) v postopku pridobitve azila ali zapustitev prostorov nastanitve pred izdajo odločbe lahko šteje za umik prošnje, kar pomeni, da je tujec na območju Slovenije nezakonito in ga je potrebno v skladu z Zakonom o tujcih odstraniti iz države in vrniti matični državi oziroma prvi varni državi.

Delo s tujci včasih zahteva nekaj potrpljenja, predvsem pa razumevanja, saj policija in policisti v nekaterih državah ne predstavljajo načel varnosti in varovanja državljanov, ampak varnost in varovanje države, v nekaterih primerih diktatorja, pred državljani.

Tujca se v postopku pridobitve azila nastani v azilnem domu, v njegovi izpostavi, izjemoma pa tudi razseli v prostore drugih ustreznih institucij oziroma se mu ob izpolnjevanju pogojev omogoči zasebno nastanitev, pri čemer mora biti tujcu zagotovljena nastanitev, prehrana, obleka, obutev in higienske potrebščine (poglavje X. Zakona o mednarodni zaščiti), prejema pa tudi žepnino, če nima nobenih lastnih sredstev.

Pravice, statusi in olajšave. Kaj pa dolžnosti!?

Prosilci za status mednarodne zaščite imajo na svojih ramenih enake obremenitve (celo večje) kot sleherna državljanka in državljan Republike Slovenije, saj morajo v času, ko se nahajajo na ozemlju Slovenije:

  • ves čas spoštovati pravni red Republike Slovenije;
  • biti vedno dosegljiv pristojnemu organu, se odzivati na njegova vabila in se podrejati njegovim ukrepom;
  • uradni osebi nemudoma predložiti vse dokumente v njegovi lasti, ki so pomembni za obravnavanje njegove prošnje;
  • sodelovati pri ugotavljanju istovetnosti;
  • dovoliti, da uradna oseba njega in predmete, ki jih ima pri sebi, pri vstopu v azilni dom ali njegovo izpostavo pregleda;
  • dovoliti, da ga uradna oseba fotografira, odvzame prstne odtise in po predhodnem obvestilu posname ustne izjave, podane v postopku;
  • v najkrajšem možnem času utemeljiti svojo prošnjo in po resnici predstaviti okoliščine in dejstva, potrebna za utemeljitev prošnje;
  • prepričljivo in verodostojno obrazložiti razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, še zlasti če ni drugih razpoložljivih dokazov.

Neupoštevanje in nesodelovanje v postopku šteje za umik prošnje in pomeni razlog, da se tujca lahko odstrani v matično državo (oz. varno tretjo državo, če odstranitev v matično državo ni mogoča) po določbah Zakona o tujcih.

Pirati sicer zagovarjamo, da s tem le prelagamo kršitelja in vso breme, ki pride z njim, na druge države, s čimer ne naredimo nič konstruktivnega. Smo mnenja, da kdor stori kaznivo dejanje oziroma je osumljen storitve kaznivega dejanja, naj se ga kot takega tudi obravnava, ne glede na državo izvora. Če kršitelja zakona preprosto izženemo iz države nismo naredili čisto nič pozitivnega: težavo smo le prenesli na drugo državo, oseba pa ostane kršitelj zakona. Dejstvo, da oseba ni več v Sloveniji te osebe ne spremeni. Več na povezavi.

Kaj pa v primeru, da pride večje število ljudi?

Tudi na take primere smo (vsaj zakonsko) pripravljeni. Status begunca se lahko prizna tudi državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva, ki so v Republiko Slovenijo sprejeti na podlagi letne kvote (določi jo Vlada Republike Slovenije), pri čemer mora oseba v skladu z 71. členom Zakona o mednarodni zaščiti:

  • izpolnjevati pogoje za podelitev statusa begunca po Zakonu o mednarodni zaščiti, ki velja v Sloveniji
  • se nahajati v državi, kjer je varna pred preganjanjem in kjer pogoji bivanja niso primerni za integracijo beguncev.

Republika Slovenija lahko sprejme tudi vnaprej določeno število oseb, ki jim je bil status begunca že podeljen v drugi državi članici EU (delitev bremena med državami članicami EU). Enako velja, v kolikor bi bila Slovenija sama preobremenjena.

Kljub temu pa je država dolžna preverjati, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za podelitev statusa po našem zakonu (Zakon o mednarodni zaščiti), dejansko stanje pa se ugotavlja na podlagi dokumentov, ki jih pridobi država, v kateri je begunec dobil status begunca. Priznanje statusa begunca v Sloveniji je mogoče samo, če oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa begunca po naši zakonodaji, sicer se odstrani v matično državo ali prvo varno tretjo državo.

Ampak k nam spuščajo in prenašajo kriminalce, nevarne ljudi, …

Niti v Sloveniji, ki je najbolj utopična destinacija za vse ljudi, ki živijo izven nje (hecamo se, tudi marsikateri Slovenec beži pred Slovenijo) ne sprejemamo ljudi iz tujih držav kar vsepovprek.

Najpomembnejši razlogi, ki izključujejo podelitev statusa begunca prosilcu (in se ugotavljajo v postopku pridobitve azila), opredeljeni v 5. členu Zakona o mednarodni zaščiti, so:

  • utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot jih določajo mednarodni akti;
  • utemeljen sum, da je pred vstopom v Republiko Slovenijo storil hudo kaznivo dejanje nepolitične narave v drugi državi, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev;
  • utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Ustanovne listine Združenih narodov.

Najpomembnejši razlogi, ki izključujejo podelitev subsidiarne zaščite prosilcu (in se ugotavljajo v postopku pridobitve azila), pa so:

  • storitev kaznivega dejanja proti miru, vojnega zločina ali zločina proti človeštvu, kot so opredeljeni v mednarodnih pogodbah ali predpisih, ki določajo takšna kazniva dejanja;
  • storitev hudega kaznivega dejanja;
  • storitev dejanj, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov;
  • predstavljanje nevarnosti za varnost Republike Slovenije.
  • za prejšnje tri alineje velja tudi napeljevanje k tovrstnim dejanjem
  • prosilec je pred sprejemom v Republiko Slovenijo storil eno ali več kaznivih dejanj, za katere je v Republiki Sloveniji zagrožena zaporna kazen in zapustil izvorno državo izključno zato, da bi se izognil sankcijam, ki so posledica teh dejanj.

V primeru, da se v postopku ugotovijo takšna dejstva in okoliščine, se prosilca odstrani iz države po določbah Zakona o tujcih.

Torej, niso nevarni, imajo pravice in dolžnosti, a tu ne znajo živeti!

Ne smemo pozabiti, da mora država po priznanju statusa ljudem, zlasti otrokom in drugim ranljivim skupinam zagotoviti:

  • udeležbo na tečaju slovenskega jezika ter tečaju spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve,
  • osebni integracijski načrt in
  • spremljanje individualnega napredka vsakega begunca.

Poučevanje, izobraževanje in v kolikor je potrebno, vzgoje, se lotijo usposobljeni predagogi, ki so že zaposleni v izobraževalnih ustanovah po Sloveniji. Ko sodelovanje med ministrstvi steče, se poskrbi, da vsi, ki so učenja slovenščine in drugih življenjskih veščin ter kulture v Sloveniji potrebni, to izobrazbo tudi pridobijo.

Država po vseh močeh poskrbi, da ljudem, ki pridejo v Slovenijo, ponudi kar se da visoko možnost integracije v delovno aktivno prebivalstvo, saj vsi vemo, da brezposelna oseba oziroma oseba brez dela hitro postane brezupna oseba.

In od kje denar za vse to?

Financiranje integracijskih programov in izvajanja postopkov v zvezi z begunci imajo dodeljena sredstva v letnem proračunu. Denar, ki je v ta namen namenjen, se nikakor ne črpa iz denarja, ki je namenjen finančni podpori upokojencev, invalidov, otrok, brezposelnih ali katerihkoli drugih ogroženih skupin, ki so državljani te naše včasih zmedene kokoši. Nikakor se ne črpa sredstev, ki so namenjena plačevanju javnih uslužbencev in vseh ostalih zaposlenih v slovenskem privatnem sektorju.

Se pa ljudje, ki so odgovorni na področju pridobivanja Evropskih sredstev in celotno politično telo na vse pretege trudijo, da bi kar se da velik delež pokrili iz sredstev Evropske Unije, saj to ni migracijska kriza Slovenije, ampak migracijska kriza Evrope, celo sveta.

Ob tej gori uradnih podatkov pa moramo poskrbeti, da do ljudi ostanemo človeški. Na naših plečih sloni velika odgovornost: ohraniti prijaznost in človečnost tudi takrat, ko posamezniki želijo naše zaupanje to tujih ljudi načeti, celo uničiti. Naredimo svet boljši, za vse ljudi.


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.

Vsebine povezane z isto programsko točko

izjava
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Preprečimo sporazum ACTA, ki omejuje svobodo in razvoj!

blog
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Sanje mavričnih ljudi

blog
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Zakaj je zasebnost pomembna