TL;DR Vloga predsednika države v Sloveniji

Objavljeno v kategoriji Demokracija, Predsednik republike, TL;DR, Volitve, Zakonodaja.

Vse, kar morate vedeti, v strnjeni obliki.

Predsedniku republike marsikdo pripiše preveč pristojnosti, spet drugi povsem premalo. V tokratnem TL;DR prispevku bomo na kratko predstavili najpomembnejše pravice, dolžnosti in pristojnosti predsednika republike ter obelodanili nekaj največjih zmot o predsedniški funkciji.

Kako je v Sloveniji definiran ‘Predsednik republike’?

V Sloveniji je predsednik republike definiran po njegovi funkciji:

“Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.”

A to je le okviren opis funkcije predsednika republike, nikakor pa se njegove dolžnosti oziroma pristojnosti ne končajo tukaj. Le-te so bolj podrobno opisane tako v Ustavi (107. člen URS), kot tudi v različnih zakonih.

Katere pristojnosti predsednika republike definira Ustava Republike Slovenije?

Predsednik republike ima po ustavi (med drugimi) naslednje pristojnosti:

  • razpisuje volitve v državni zbor
  • razglaša zakone
  • imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom
  • postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov
  • izdaja listine o ratifikaciji odloča o pomilostitvah
  • podeljuje odlikovanja in častne naslove.

Zgornje pristojnosti pričajo o tem, da predsednik republike nikakor ni le fotomodel Republike Slovenije, saj mu pristojnosti omogočajo, da med drugim odloča tudi o tem, kdo bo odslužil svojo celotno zaporno kazen in kdo ne. Pomilostitve mora sicer še vedno dobro utemeljiti, saj zloraba pristojnosti lahko predsednika republike hitro pripelje do obtožbe pred ustavnim sodiščem.

Zgornje pristojnosti, predvsem razpisi in razglasi, so dolžnosti predsednika, o čemer priča tudi dejstvo, da so v preteklosti zavrnitve podpisovanja zakonov v slovenski politiki videli kot ustavno kršitev.

Predsedniku republike so dane tudi druge pristojnosti, ki jih urejajo posamezni zakoni in ne izhajajo neposredno iz ustave.

Katere pristojnosti predsednika republike ureja zakonodaja?

Med najpomembnejše lahko naštejemo odločanje o odprtju ali zaprtju misij v tujini (Zakon o zunanjih zadevah), predlog za izvolitev Varuha človekovih pravic, predlog državnemu zboru za imenovanje sodnikov računskega sodišča (Zakon o računskem sodišču), predlog za imenovanje sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (Zakon o ustavnem sodišču).

Ali lahko predsednik republike predlaga/sprejme/zavrne spremeni zakon?

Predsednik republike v normalnem položaju take moči nima, saj je Slovenija urejena kot parlamentarna demokracija, kar pomeni, da spremembe zakonodaje ureja Državni Zbor kot zakonodajno telo. Predsednik zakonodajno moč dobi le v stanju, ki onemogoča delovanje državnega zbora (108. člen URS), kar se lahko zgodi z vojnim stanjem ali drugih izrednih dogodkih (kot primer lahko navedemo teroristični napad na DZ). Upamo, da do zgoraj navedenih dogodkov nikoli ne pride, a še vedno je dobro imeti predsednika, ki prenese toliko integritete, da bi lahko tudi v takem primeru svoje delo opravljal vestno in v dobro vseh državljanov.

Predsednik republike lahko predlaga zakon v obravnavo po isti poti kot ostali državljani: zakon mora predlagati poslanec v Državnem Zboru, zbrati podporo petih tisočih volivcev, zakon (na njegovo pobudo) predlaga Državni Svet ali Vlada.

Ali lahko Predsednik republike sproži reformo (zdravstva, pokojnin, davčnega sistema)?

Kratek odgovor: ne.

Malo daljši odgovor: Predsednik republike lahko s svojimi dejavnostmi, govori in političnimi usmeritvami pasivno vpliva na zakonodajno in upravno telo, da nekemu področju (zaradi pritiska javnosti) namenijo več pozornosti, a se v praksi to praktično ne dogaja, saj predsednik tvega politični spor in ustavno tožbo (109. člen URS).

Ali je lahko Predsednik republike izvoljen večkrat?

S tem vprašanjem smo naleteli na enega največjih kamnov spotike. Ustava namreč v 103. členu narekuje, da je lahko predsednik izvoljen “največ dvakrat zaporedoma”. V Rusiji je ustava napisana na podoben način, kjer so ustavni pravniki Ustavo razumeli povsem dobesedno: Po enem “mandatnem hiatusu” lahko posameznik zopet kandidira za predsednika. V Sloveniji je v pravni sferi to še kako pereče vprašanje. Večina sicer meni, da se mora ta člen tolmačiti tako, da dovoljuje posamezniku le dve absolutni kandidaturi. Spet drugi menijo, da dobesedno branje Ustave tega ne preprečuje. Ureditev tega Ustavnega člena, zopet, ni področje delovanja Predsednika republike, a vse kandidate vselej nagovarjamo, da se, v primeru izvolitve, držijo načela, da lahko za mesto predsednika kandidirajo le dvakrat ter tako omogočijo bolj zdrave in demokratične predsedniške volitve.

O čem smo pisali Pirati

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!