Avtor:
Pirati
Vsi blog zapisi

TL;DR Delo ministrstva za obrambo in Telekom

31. March, 2015 (nazadnje posodobljeno: 10. May, 2018)

Minister za obrambo g. Janko Veber je naročil poročilo o posledicah prodaje Telekoma Slovenije na področju obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Iz javno dostopnih informacij se da razbrati, da poročilo, katerega so pripravili na Upravi RS za zaščito in reševanje, ki se nanaša na zagotavljanje delovanja telekomunikacij ob naravnih in drugih nesrečah in za številko 112, ni bilo sporno. Sporno naj bi bilo poročilo, ki ga je pripravila Obveščevalno varnostna služba in v katerem je analizirala možne posledice na opravljanje svojega dela.

Objavljeno v kategoriji: Ekonomija, Privatizacija, Telekom Slovenije, TL;DR

Vse, kar morate vedeti, v strnjeni obliki.

Kaj je naročil minister za obrambo?

Minister za obrambo g. Janko Veber je naročil poročilo o posledicah prodaje Telekoma Slovenije na področju obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Iz javno dostopnih informacij se da razbrati, da poročilo, katerega so pripravili na Upravi RS za zaščito in reševanje, ki se nanaša na zagotavljanje delovanja telekomunikacij ob naravnih in drugih nesrečah in za številko 112, ni bilo sporno. Sporno naj bi bilo poročilo, ki ga je pripravila Obveščevalno varnostna služba in v katerem je analizirala možne posledice na opravljanje svojega dela.

Na osnovi česa je minister to naročil?

V 18. členu Zakona o vladi piše: Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Ali bi lahko posegu OVS rekli vojaško obveščevalno delovanje, celo vohunjenje?

Če bi šlo v konkretnem primeru za obveščevalno delo službe OVS, bi veljal 32. člen Zakona o obrambi: Delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona in ki jih določi minister, imajo pooblastila, kot jih zakon določa za delavce Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Pooblaščeni delavci zbirajo obveščevalne podatke s tajnim sodelovanjem, s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov pod pogoji in na način, predpisan za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo.

Vendar pozor, v tem primeru, kot je mogoče razbrati iz javno objavljenega dokumenta Obveščevalno varnostne službe, ni šlo za obveščevalno dejavnost. Velja poudariti, da so za izvedbo nalog odgovorni predstojniki, ki lahko izvedbo naloge vedno zavrnejo, če menijo, da je nezakonita. Vsaka služba je sama odgovorna, da v okviru zakonskih pristojnosti preveri vse okoliščine, katere ji lahko onemogočajo opravljanje nalog, ki jim jih nalaga zakon. Ker je delo Obveščevalne Varnostne Službe ravno zaradi njene narave večkrat na robu zakonitega prepuščamo bralcu, da si sam naredi pogled in vtis na njeno delo in legalnost.

Kakšne so bile ugotovitve?

Ugotovitve so bile objavljene v kratkem tristranskem dokumentu, ki med drugim predstavi mnenje, da je “v obrambnem interesu, da kritična infrastruktura ostane v slovenskih rokah.” Do podobnih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci Fakultete za družbene vede, Obramboslovno raziskovalnega centra, ki so v raziskovalnem projektu: “Definicija in zaščita kritične infrastrukture republike Slovenije” širše raziskovali to področje.

Poročilo med drugim piše o tem, da glavni odhodni internetni promet poteka preko Frankfurta. Zakaj ne preko Hrvaške?

Ancotel Frankfurt, trenutno največji ponudnik nevtralne izmenjave internetnega prometa (angl. Internet exchange point), je ravno tako ključna točka za povezovanje ponudnikov spletnih omrežij čez celotno Evropo.
Tu je seznam nevtralnih internetnih izmenjevalnih točk glede na njihovo velikost, izmerjeno z maksimalnim pretokom podatkov. Podani so dodatni podatki o lokaciji, ustanovi in o povprečnem izkoristku. Slovenija ima svojo (SIX: Slovenian Internet Exchange) razdeljeno na dve lokaciji v Ljubljani: na Inštitut Jožefa Štefana in na Tehnološki park.
Hrvaška takega centra nima. Ravno tako so v smeri Hrvaške in po Hrvaški sami povezave preprosto prešibke. Več o tem piše časopis Jutarnji list.

Kje izvem več?

Za podrobnejše razumevanje te problematike priporočamo zgoraj omenjeno raziskavo in druge članke:

O čem smo pisali Pirati

 


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.