TL;DR CETA

Objavljeno v kategoriji Avtorske pravice, CETA, Ekonomija, Evropska Unija, Mednarodni sporazumi, TL;DR, Zakonodaja.

Vse, kar morate vedeti, v strnjeni obliki.

V tokratnem TL;DR prispevku bomo obrazložili, kaj sploh je sporazum CETA.

Kaj je CETA?

Comprehensive Economic and Trade Agreement (Celoviten ekonomski in trgovinski sporazum, krajšano CETA) je predvsem trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado.

Kaj naj bi bil namen sporazuma CETA?

Namen sporazuma naj bi bil odprava upravnih in pravnih ovir (tarif, nepotrebnih predpisov, omejitev naložb itd.), ki regulirajo trgovino in investicije med stranema, s čimer naj bi olajšala nakup in prodajo blaga ter storitev med EU in Kanado. Partnerici želita svojim podjetjem omogočiti tudi lažje investiranje v gospodarske panoge sopogodbenice. Partnerstvo naj bi spodbudilo ekonomsko rast na obeh straneh Atlantika.

Kaj je vsebina sporazuma CETA?

Obsežni sporazum CETA bo med drugim vseboval poglavja, kot so bančništvo, zavarovalništvo, prenos podatkov, monopol nad avtorskimi deli, javna naročila, energija in surovine, olajšanje trgovine med partnericama itd. Predvsem bo dolgoročno in pomembno vplival na številna področja našega vsakdana.

CETA pokriva vse poglede pravic, zbranih pod pojmom “Intellectual property rights”, ki sežejo od avtorskih pravic, patentov, produkcije rastlin, geografskih indikatorjev, dizajnov, vse do blagovnih znamk. Vključuje tudi izvršilne ukrepe, izračune škode, odgovornost posrednih ponudnikov storitev kot tudi mejne ukrepe. Zajema tudi vidike, povezane z objavami, kjer bi posredniki imeli probleme pri objavljanju kopij del. Dovoljeno bi bilo samo v primeru t.i. zakonite rabe. To bi imelo posledice tudi na internetu, saj bi ponudniki vsebin morali prijavljati kršitve – kot nekakšna policija. To bi imelo škodljive posledice za marsikoga, tudi pri objavah novinarskih prispevkov.

Kakšna je vsebina sporazuma glede ISDS/ICS?

Mehanizem reševanja sporov med državo in investitorjem ali Investor-state dispute settlement (krajše ISDS) je mehanizem, s katerim bi tuji investitorji, največkrat so to multi-nacionalna podjetja, lahko tožila države za izgubo dejanskega ali potencialnega dobička. Tožbe se pogosto sprožijo v primeru, ko država sprejme predpise oz. zakone, ki bi lahko zmanjšali dobiček kanaškim (ali ameriškim) investitorjem, čeprav se predpisi in zakoni sprejmejo v dobro državljanov (zaradi zdravstvenih zadržkov, varnostnih razlogov, itd.) Tožbe se obravnavajo na posebnih trgovinskih sodiščih, kjer o sporu odločajo trije arbitri. Na odločitev sodišč se ni možno pritožiti. Obsojenemu lahko naloži odškodnine, ki navzgor niso omejene ter odredi, da odstrani ovire, ki obstajajo kot predpisi ali zakoni države.

Pogajanja o sporazumu CETA so bila zaključena septembra 2014, pravno piljenje sporazuma pa je nato trajalo vse do februarja 2016. Glavni razlog za to je bil, da tako strokovna kot laična javnost močno nasprotujeta mehanizmu ISDS. Ta je bil med pravnim piljenjem zato preimenovan v ICS. ICS v primerjavi z ISDS sicer prinaša nekaj lepotnih popravkov, bistvenih problemov ISDS pa se ne dotakne.

Kako blizu je sporazum sprejetju?

Pogajanja o vsebini sporazuma CETA so že končana, saj se posamezne države v EU že pripravljajo na sprejetje sporazuma. Sporazum CETA se bliža sprejetju oz. ratifikaciji, po zadnjih podatkih se veliko držav članic zavzema za čimprejšnje sprejetje sporazuma, velika večina članic se ravno tako strinja z idejo o sporazumu CETA kot mešanem dogovoru (mixed agreement).

Katere so pozitivne plati sporazuma CETA?

Zagovorniki poudarjajo povečanje obsega trgovine in naložb v odnosih EU-Kanada in gospodarske koristi partnerstva (dolgoročno naj bi gospodarstvu EU sporazum prinesel koristi v rasti BDP od 0,02 do 0,03%, Kanadi pa od 0.18 do 0.36%).

Katere so negativne plati sporazuma CETA?

Kritiki opozarjajo, da bi sporazum lahko povečal moč velikih podjetij in omejil suverenost držav, da regulirajo trge v javnem interesu ter da so obljube o pričakovani gospodarski rasti precenjene. Rast naj bi bila za evropski trg celo negativna. Svoje kritično stališče do sporazuma CETA in postopka njegovega sprejemanja so izrazile številne evropske civilne družbe: Med njimi je tudi slovenska organizacija KPTS (Koalicija Proti Tajnim Sporazumom). Kot primer možnega negativnega učinka: Evropska zakonodaja s področja avtorskega prava nudi višjo zaščito potrošnikov kot Kanaška. Kot ena bistvenih točk sporazuma lahko ogrozi dosežen nivo varnosti potrošnikov v EU.

Je sporazum koristen za Slovenijo?

CETA ima v predlagani obliki le posredne učinke na gosporadstvo Slovenije. Simulacije kažejo, da bi uveljavitev sporazuma imela na slovensko gospodarstvo razmeroma neznaten vpliv. Simuliran kumulativni učinek na rast BDP bi znašal približno eno stotinko odstotka (0.01%) v 10-letnem obdobju oziroma manj kot tisočinko odstotka na leto. Za primerjavo, učinek sporazuma CETA na rast BDP v EU naj bi bil v enakem obdobju približno trikrat višji, skoraj štirikrat višji pa na Hrvaškem. Še bolj občutno gospodarsko rast bi po obeh simulacijah doživela Kanada, vendar so učinki sporazuma vseeno zelo skromni (Damijan et. al.).

O čem smo pisali Pirati

2 komentarja na „TL;DR CETA”

  1. Nasprotujem. Minister in vlada me v teh pogajanjih ne slisita – jaz jim posledično NE ZAUPAM!!!

  2. KDOR NI PREBRAL IN NE RAZUME CETA SPORAZUM NIMA PRAVICE POTRDITI IN DOVOLITI OGROŽANJE SUVERENOSTI IN AVTORSKEPRAVICE V SLOVENIJI.VLADA OČITNO NI PREBRALA,NI RAZUMELA IN SE NE ZAVEDA KAJ DELA LJUDEM!!!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!