Takojšen prehod na obnovljive vire ni mogoč
Ob razpravi o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško je prisotnega veliko zavajanja. Še zlasti med volilno kampanjo nekatere stranke in gibanja pogosto izpostavljajo, kako naj bi obstajale cenejše in hitreje izvedljive alternative. Takšne trditve so zavajajoče.
Takojšen prehod na obnovljive vire energije ni mogoč, kar lahko potrdijo mnogi naročniki sončnih elektrarn, ki kljub plačilu elektrarne na njeno gradnjo čakajo več let, saj jim elektrodistributerji priklopa v omrežje ne dovolijo, ker to še ni primerno prilagojeno.
Elektroenergetski sistemi so bili grajeni za velike sistemske elektrarne, ki zagotavljajo stabilno proizvodnjo energije. Decentralizacija takšnega omrežja je drag in dolgotrajen proces.
Po nekaterih ocenah naj bi samo za nadomestitev proizvodnje energije iz TEŠ-6 morali investirati do 15 milijard evrov v prilagajanje omrežja, da bi proizvodnja energije iz sončnih in vetrnih elektrarn dosegla primerljiv nivo.¹
Tudi če že danes začnemo z množičnim postavljanjem sončnih panelov, jih preprosto ne bo mogoče čisto vseh takoj priklopiti v omrežje, za to bo potrebno še več desetletij.
Za vetrne elektrarne še ni bil iznajden način učinkovitega recikliranja, odpadki od sončnih elektrarn pa namesto v reciklaži pristajajo v afriških državah, saj se jih je ugodneje znebiti na takšen način.²
TEŠ-6 bo potrebno ugasniti, saj dela škodo planetu in prideluje izgubo, življenjska doba prvega bloka jedrske elektrarne pa bo tudi čez 20–30 let potekla. Omrežje za prehod na obnovljive vire ni prilagojeno. Resne težave za slovensko energetiko šele prihajajo.
Če se naslednja vlada resno loti projekta gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in če bo pri tem zagotovljena izbira kakovostnega izvajalca, bi projekt lahko bil dokončan v začetku naslednjega desetletja.³
Projekt je ključnega pomena tako za naše okolje in naravo, kot za življenjski standard ljudi, ki ga ogrožajo nihajoče cene energije.