Kako razložimo nevtralnost interneta?

Ponovno se razglablja o pojmu, ki je mnogim dandanes še vedno uganka: nevtralnost interneta. Pomembno je, da vsi razumemo, zakaj je le-ta tako pomembna.

Kdaj plačevati nadomestila za javno predvajanje posnetkov glasbe?

TL;DR Za predvajanje nekomercialne glasbe niste zavezani k plačilu nadomestila IPF Zavod IPF torej lahko pobira nadomestila le za javno predvajanje tistih posnetkov glasbe, ki so bili že objavljeni in izdani za komercialne namene, kar pomeni, da so bili izdelani v zadostnem številu primerkov in dani v promet oziroma ponujeni javnosti (npr. interaktivno). Če se …

TL;DR Nevtralnost Interneta

Ko se usedete za napravo, ki je povezana na širni svetovni splet lahko dandanes z enim klikom ponesete v svet zahtevek za ogled družabnega omrežja, že z drugim ste na vašem najljubšem blogu. Ko preberete članek, že gledate video na portalu Youtube. In vse to dostopate z mesečnim plačilom vezave pri operaterju. Predstavljajte si, da bi morali za dostop do sleherne naštete storitve doplačati. Predstavljajte si, da se eksplozija novih storitev, ki smo ji bili priča v zadnjem desetletju, čez noč ustavi. To preprečuje nevtralnost interneta, ki bo tematika tokratnega TL;DR prispevka.

Politična integriteta in etika

Država je skupnost svobodnih ljudi. – Aristotel Kakšna naj bo država? Že Aristotel je pisal o tem, da mora biti vladavina takšna, da upošteva skupni interes ljudi; takšna vladavina je pravična. Takšne oblike, ki upoštevajo le interes vladarjev (ali, preneseno v današnji čas, interes ozkih interesnih skupin) pa je označil za pokvarjene in sprevržene, ker …

Prisluškovanje 21. stoletja ne enačite s tistim v 90. letih

Zakonodajalci in nadzorni jastrebi pogosto predstavljajo množično internetno prestrezanje podatkov v realnem času zgolj kot »prilagoditev na novo tehnologijo« in se poskušajo pretvarjati, da ne pomeni nič drugega, kot je pomenilo v analognem svetu. To ni le zavajajoče, je popolna izmišljotina in očitna laž.

Zakaj sploh rabimo zasebnost?

Škoda zaradi množičnega nadzora precej spominja na škodo, ki jo povzroči radioaktivnost. Uničujočih posledic se družba kot celota zave šele deset, petnajst, mogoče dvajset let kasneje, zato tudi s takšno lahkoto preženemo misel na nevarnost nečesa, kar ne vidimo, ne čutimo in ne vohamo, ko se sprehajamo po cesti.

Anonimnost in pravica do neoviranega iskanja informacij

Na udaru niso le naše površinske pravice, pač pa sam temelj ostalih pravic – pravica do svobodnega iskanja informacij brez fizičnih ovir in strahu pred povračilnimi ukrepi in posledicami. Brez te pravice se vse ostale podrejo kot domine. Anonimnost zato ni razkošje, ampak predpogoj za demokracijo v današnjem pomenu besede.

Informacijska higiena: Povezovanje ljudi, ki ne povežejo pik

Hladilnik nam pove, kdaj se pokvari mleko. Kamere nas na daljavo obveščajo, če se v našem domu dogaja kaj neobičajnega. Tehtnica preko brezžične povezave na tri decimalke natančno poroča o našem ITM-ju in telesni maščobi. V času, ko so ti pripomočki tik pred vrati, se moramo zavedati, da iste stvari govorijo tudi drugim ljudem.

Človekove pravice proti totalni informacijski (ne)varnosti?

V zadnjem času smo lahko poslušali politike, ki so, ko je beseda nanesla na varnost naših telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, kratko malo zamahnili z roko rekoč: “Pa kaj mislite, da nam sedaj ne prisluškujejo?”. Takšna izjava ne samo, da kaže na popolno brezbrižnost do ljudi in države, kaže tudi na globoko nerazumevanje problema.

Privatizacija: Slab biznis?

Težava je v tem, da se prerekamo okoli vsega drugega, samo okoli tega ne, ali se nam privatizacija splača.

Konec skrivanja podatkov o bodočem Državnem informacijskem oblaku

↓ Skoči na dokumente O projektu »kvantni skok«, ki ga vodijo na Direktoratu za informatiko in e-storitve, sem že pisal. Izhodišča za prenovo državne informatike predvidevajo strateško reorganizacijo informatike v javni in državni upravi, prehod javne in državne uprave na storitve v oblaku ter občuten, tudi do 40% prihranek proračunskih sredstev. Kako realni so ti …

Gverilski manifesto za prosti dostop

Opomba urednika: Aaron H. Swartz, ameriški programer, pisec in internetni aktivist je v prizadevanju za prosti dostop do informacij pridobil 20 milijonov dokumentov iz plačljivega sistema Pacer za elektronski dostop do arhivov ameriških zveznih sodišč. Kasneje je pridobil več milijonov znanstvenih člankov iz plačljive baze JSTOR preko omrežja MIT. To naj bi storil, ker je …

Zgodovina avtorskih pravic, 7. del: Ugrabitelj – Pfizer

Rešitev za problem, da ZDA niso izdelovale ničesar, kar bi imelo pravo vrednost v mednarodni trgovini, je bilo ponovno definiranje pojmov »izdelovati«, »karkoli« in »vrednost« v mednarodnem političnem kontekstu, kar so nameravali doseči s pomočjo izsiljevanja. Uspelo jim je.

Zgodovina avtorskih pravic, 5. del: Moralne pravice

Moralne pravice se v svoji naravi močno razlikujejo od tržnih monopolov, saj jih ni možno prodati ali prenesti. S tem se ostro ločijo od utemeljitve, ki je britanski parlament prepričala, da je leta 1709 znova uzakonil monopol nad kopiranjem.

Zgodovina avtorskih pravic, 4. del: ZDA in knjižnice

Namen monopola ni bil ustvarjanje dobička na nobenem področju, pa naj je šlo za pisatelja, tiskarja ali distributerja. Nasprotno, namen je bil izredno jasen: monopol je upravičen le, če kulturo in znanje, ki sta dosegljivi družbi, dvigne na najvišjo možno raven.

Zgodovina avtorskih pravic, 2. del: Krvava Mary

Osnovala je monopol, s katerim je londonski tiskarski ceh dobil popolno prevlado nad vsem tiskanjem v Angliji. Takšna združitev korporativnih in vladnih sil se je izkazala za učinkovito pri zatiranju svobode govora in politično-verskih nasprotnikov.

Zgodovina avtorskih pravic, 1. del: Črna smrt

Katoliška cerkev, ki je prej nadzirala vse informacije, je začela besneti. Ker niso več imeli nadzora nad tem, katere informacije se bodo širile in kaj vse bodo ljudje izvedeli, so pri evropskih kraljih začeli lobirati za prepoved tehnologije, ki jim je odvzela moč nadzora nad prebivalstvom.

Lokalna samouprava, javna naročila in odpadki

Javne službe ravnanja z odpadki so del pristojnosti lokalne samouprave, ravnanje z odpadki je velik posel, posli pa se naročajo kako drugače kot z javnimi naročili. Sklenjen krog torej, vprašanje je le, kdo nosi odgovornost in nenazadnje, kdo vse to plača?

Kako naj bodo plačani umetniki?

Eno izmed najbolj pogostih in najbolj nepomembnih vprašanj, ki mi jih zastavljajo, je »kako naj bodo plačani umetniki?« v scenariju, kjer je monopol nad avtorskimi pravicami znižan na razumen nivo. Vendar to zaradi dveh primarnih in dveh sekundarnih razlogov ni vprašanje za politika.

Zakaj ime “Piratska stranka”

Verjamemo v kopiranje in državljanske svoboščine. Nekateri ljudje nas zaradi tega ožigosajo za pirate. No, potem smo pirati, stojimo pokončno in se tega ne sramujemo.

Zakaj monopol nad avtorskimi pravicami ni legitimna omejitev pravice do lastnine?

Tokrat bomo v sklopu serije člankov o argumentih, ki jih navajajo monopolisti nad avtorskimi pravicami, in o tem, zakaj ne zdržijo tehtne presoje, obravnavali idejo, da monopol nad avtorskimi pravicami ni nič drugačen od ostalih omejitev lastninske pravice. Nekateri trdijo, da je tovrstni monopol ravno toliko legitimen kot reguliranje lastništva posesti. Tako mnenje je zgrešeno, …

Pet osnovnih napak o monopolu nad avtorskimi pravicami in souporabi kulture

Od leta 1990 se je v okviru javne debate o souporabi datotek in monopolu nad avtorskimi pravicami pojavilo pet napačnih predpostavk. Kljub temu da so očitno zgrešene, ostajajo na sceni že 25 let. Namen tega članka je, da bralca usmeri in opozori na takšne trditve vsakič, ko se kakšna spet pojavi. Marsikomu vzame voljo, ko …

Kaj vam je bolj pri srcu: avtorske pravice ali pravica do zasebnih pogovorov?

Pred petimi leti, ko sem ustanovil švedsko in obenem prvo piratsko stranko, smo določili tri osnovne stebre naše politike: sokulturo, brezplačno znanje in temeljno zasebnost. Te tri teme so v uglednih aktivističnih krogih predstavljale ideale. Slutil sem, da so na nek način povezane, vendar sem potreboval kar nekaj mesecev, preden sem doumel razmerje med pravico …