Anonimni avtor
* Avtorjem omogočamo anonimnost, saj nekateri še ne želijo biti asociirani kot člani stranke. Za več informacij se obrnite na zapisi@piratskastranka.si.
Vsi blog zapisi

Ustavimo sporazum CETA: sprejet bo že jeseni!

25. May, 2016 (nazadnje posodobljeno: 6. May, 2018)
Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Prostotrgovinski sporazumi
Objavljeno v kategoriji: CETA, Ekonomija, Evropska Unija, Mednarodni sporazumi, Zakonodaja

Sporazum CETA se bliža sprejetju oz. ratifikaciji, po zadnjih podatkih se veliko držav članic zavzema za čimprejšnje sprejetje sporazuma, velika večina članic se ravno tako strinja z idejo o sporazumu CETA kot mešanem dogovoru (mixed agreement).

Kanadski predsednik vlade bo letos konec oktobra prišel na obisk v EU, zato se evropski organi (predvsem Evropska Komisija) trudijo, da bi šel sporazum CETA čim prej skozi vse procedure (sprejetje s strani Evropske Komisije in Sveta EU že do septembra. Želijo si, da bi ob obisku Kanadskega predsednika vlade lahko doživeli tudi že uradni podpis sporazuma CETA).

Cecilia Malmström (COM) trdi, da je CETA zelo dober sporazum, ki bo prinesel veliko prednosti tako podjetjem kot potrošnikom. Z vlado Kanade so bili doseženi zelo dobri rezultati, z odpravo vseh carinskih ovir, odprtje javnih naročil in varovanje investicij (ICS, lisičje preimenovan iz ISDS). Vse to so zagotovila Evropske Komisije, ki so privedla do tega, da je na koncu sestanka večina držav članic podpirala čim prejšnje sprejetje sporazuma CETA.

Razlaga javnih naročil: Zakon o javnih naročilih regulira, kako morajo biti izvedena javna naročila ter kdo lahko sodeluje. Z odprtjem javnih naročil lokalni proizvajalci ne bodo več imeli prednosti pred tujimi in tako bodo lahko izgubili velik del svojega prometa. V Kanadi imajo že primere, ko so osnovne šole želele kupovati sadje in zelenjavo (tudi mesne izdelke) od lokalnih pridelovalcev, vendar jih je sporazum NAFTA prisilil v nakup cenejše hrane, večinoma iz ZDA, ki se je večkrat izkazala z nižjo kvaliteto z vsebnostjo slabo reguliranih genetsko spremenjenih živil. Čisto mogoče je, da bo morala tudi Slovenija šolske obroke kupovati od multinacionalk, čeprav to ne bo niti zdravo (zaradi nižje kakovosti hrane) niti trajnostno (onesnaževanje zaradi transporta dobrin) in je celo v konfliktu z razvojnim konceptom lokalne samozadostnosti in vzdržljivosti!

Sporazum CETA: Mini TTIP?

Na tem mestu bi rad poudaril, da sporazum CETA ni nič manj nevaren kot TTIP, celo bolj, saj je sporazum tik pred sprejetjem! Vse multinacionalke imajo svoja podjetja prisotna tudi v Kanadi, kar jim omogoča koriščenje vseh ugodnosti sporazuma, tudi možnosti tožbe države zaradi zmanjšanja dobička. Prav tako zaradi člena imenovanega »Most favoured nation« v primeru sprejetja TTIP, vsa določila sporazuma CETA veljajo tudi za ZDA, saj bi lahko v nasprotnem primeru ameriška podjetja ugovarjala na podlagi tega člena in iztožila odškodnino, ker kanadskim podjetjem dajemo dodatne ugodnosti.

Za lažje razumevanje: EU bi dovolil uvoz določene vrste mesa iz Kanade, medtem ko bi to isto meso prepovedali uvažati iz ZDA zaradi pomanjkljivih standardov. Podjetja bi lahko tožila EU in posamezne države, ker jih le-te niso obravnavale enakopravno, sami pa bi na sodiščih s prirejenimi (kupljenimi) študijami argumentirali, da njihova živila niso nič bolj škodljiva od tistih, ki prihajajo iz Kanade.

Bodo o sporazumu odločali parlamenti držav?

Glavna debata se še vedno vrti okoli vprašanja, ali bo CETA mešan sporazum (mixed agreement). To bi v praksi pomenilo, da bi del sporazuma morali sprejeti tudi posamezni nacionalni parlamenti. Medtem ko se večina držav strinja s tem ima Italija določene zadržke. Ni jasno, kaj bi se zgodilo, če bi le ena izmed držav članic zavrnila sporazum, saj naj bi potem pravno gledano bil zavrnjen celoten sporazum. Zaradi zapletenosti problema bo verjetno potrebna dodatna seja Evropskega sveta.

Nemčija je poudarila, da morajo državni parlamenti dobiti občutek, da soodločajo o teh sporazumih, v nasprotnem primeru bo podpora vsem mednarodnim prosto-trgovinskim sporazumom padla. S tem se strinjajo vsi, ampak parlamenti bodo odločali šele po tem, ko bo Evropski Parlament že sprejel sporazuma CETA in TTIP, bodo pa določeni deli sporazuma stopili v veljavo v posamezni državi šele, ko ga bo v tej državi sprejel parlament.

Povedano po domače, s tem ko bodo imeli nacionalni parlamenti možnost glasovanja v delih sporazuma, bodo lahko državljane pomirili in tako zmanjšali javni pritisk proti sprejetju sporazuma CETA (in nenazadnje tudi TTIP). Z ustvarjeno iluzijo možnosti soodločanja bo tako sporazum CETA postal obrobna tema in imel več možnosti za uspešno sprejetje že to jesen.

ICS = ISDS

Seveda se na tem mestu pojavlja vprašanje: kateri deli sporazuma bodo vključeni na Evropski ravni (in bodo zato obveljali takoj po sprejetju v Evropskem Parlamentu) in kateri deli sporazuma bodo morali skozi sprejetje na nacionalni ravni (potrditi jih bodo morali državni parlamenti). Nekatere države (med slednjimi tudi Slovenija) se trudijo, da bi bil v nacionalno odločanje uvrščen tudi ICS, ki je še vedno eden izmed bolj spornih delov sporazuma CETA in TTIP, saj investitorjem (beri multinacionalkam) omogoča tožbo države, na (ne najbolj transparentnih in neodvisnih) sodiščih, ki bi jim lahko rekli kar arbitražna sodišča, ki so veliko bolj naklonjena kapitalu (beri podjetjem) kot državnim interesom, s tem pa bi države izgubile del svoje samostojnosti in suverenosti – možnostjo vplivanja na lasten razvoj in lastno prihodnost.

Zanimivo je, da med vsemi članicami ravno Slovenija izrazila največje pomisleke do ICS, medtem ko so nekatere druge članice bolj zadržanega mnenja (Poljska bo sporazum ponovno preučila, Velika Britanija pa je odstopila od svojih prejšnjih zadržkov in sedaj podpirajo celoten sporazum). Na tem mestu gredo za odgovorno delo pohvale Ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.

Pogajanja o CETA so bila zaključena septembra 2014, pravno piljenje sporazuma pa je nato trajalo vse do februarja 2016, kar je nenavadno dolgo. Glavni razlog za to je bil, da tako strokovna kot laična javnost močno nasprotujeta mehanizmu ISDS. Ta je bil med pravnim piljenjem zato preimenovan v ICS. ICS v primerjavi z ISDS sicer prinaša nekaj lepotnih popravkov, bistvenih problemov ISDS pa se niti ne dotakne. Svoje nasprotovanje ICS so že izrazili Evropska zveza sodnikov, Nemško združenje sodnikov in pravobranilcev in še mnogi drugi.

Kako se bo vse skupaj razpletlo pa bomo po vsej verjetnosti lahko videli že letošnjo jesen.

Prispevajte svoj podpis proti škodljivim in netransparentnim sporazumom!


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.

Vsebine povezane z isto programsko točko

izjava
Prav tako o programski točki: Prostotrgovinski sporazumi

Preprečimo sporazum ACTA, ki omejuje svobodo in razvoj!

izjava
Prav tako o programski točki: Prostotrgovinski sporazumi

Vseevropski dan boja proti sporazumu ACTA

izjava
Prav tako o programski točki: Prostotrgovinski sporazumi

Poziv Evropskim poslancem k zavrnitvi sporazuma ACTA