ŠOU zapravlja še zadnji alibi za svoj obstoj
Radio Študent je že julija prejšnjega leta obvestil svojo ustanoviteljico ŠOU v Ljubljani, da je znesek, ki so ga prejeli, prenizek za izvajanje svoje osnovne dejavnosti.[1] Zdaj se najstarejši študentski radio v Evropi sprašuje, ali bo sploh lahko preživel.
ŠOU se financira deloma iz študentskega dela, delno pa iz dopolnila, ki jim ga zagotavlja ZUJF. Že julija 2020 je ŠOU Radiu Študent nameraval nameniti manjši delež sredstev od minimalnega zneska, ki jim ga je narekoval lastni pravilnik o finančnem načrtu, ki so ga šele nato spremenili. Na zasedanju ŠOU 30.12.2020 pa se je organizacija odločila, da popolnoma ukine financiranje radia.[2]
Finančno stradanje zavoda Radio Študent se sicer vleče že leta, ŠOU je od 2012 postopoma skoraj prepolovil proračun zavoda. Razlog za to je predvsem kritičnost radia, saj RŠ že vseskozi opozarja na klavrno stanje študentskega organiziranja in redno izpostavlja zlorabe in nesmotrno porabo denarja, ki se v študentskih organizacijah še naprej dogaja.
Radio Študent je v obubožani slovenski medijski krajini eden redkih neodvisnih medijev, ki neodvisnost lahko ohranja tudi zaradi tega, ker je financiran prek koncesij študentskega dela, iz katerih se financira ŠOU. To jim omogoča ustvarjanje nekomercialnih vsebin, ki služijo javnemu interesu.
Programska avtonomnost in relativno velika finančna neodvisnost, ki ni vezana na komercialno uspešnost, jim omogočata kvalitetno pokrivanje širokega spektra vsebin, ki bi se komercialnim medijem zdele neatraktivne in nepomembne, od civilno-družbenih in političnih vprašanj, študentskih tem, do kulture in glasbe.
Radio Študent ostaja zadnji izmed zavodov, ustanovljenih iz strani ŠOU, ki še opravlja katero izmed dejavnosti, ki so opredeljene v Zakonu o skupnosti študentov, ki študentskim organizacijam daje podlago za obstoj.[3] ŠOU z ukinjanjem financiranja Radia Študent tako zapravlja še zadnji alibi za svoj obstoj!
Podkupnine, jadrnice[4], gradnja in drago financiranje obratovanja, za študente povsem neuporabnega, Študentskega kampusa[5], poceni privatizacije s študentskim denarjem ustanovljenih zavodov (Beletrina, K4, Hostel Celica, prostori na Kersnikovi ...)[6], nepojasnjeno izginotje 70.000 evrov gotovine s Škisove tržnice[7], ter poraba denarja za alkohol, zasebna potovanja in zabave funkcionarjev[8] so le nekateri izmed škandalov študentskega organiziranja, ki so v zadnjih letih pricurljali v javnost, tudi po zaslugi Radia Študent. Z njegovo ukinitvijo bodo tovrstne nečednosti veliko lažje prikrivane.
Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo in ne le kozmetičnih popravkov. Zakon o študentski organizaciji bi moral organizacijam nalagati opravljanje zgolj z zakonom predpisanih dejavnosti v javnem interesu študentov. Za prejem sredstev iz koncesij študentskega dela bi študentske organizacije moralo jasno dokazovati smiselnost porabe denarja s konkretnimi rezultati in načrti dela svojih zavodov po strogih kriterijih, ki so v veljavi za vse ostale proračunske uporabnike.[9]
Obstoj in delovanje Radia Študent lahko podprete tudi sami: https://siri.radiostudent.si/