Skrajni čas je, da se Milan Krek in drugi politični nastavljenci umaknejo z vrhov strokovnih institucij
Milan Krek še vedno ne želi prevzeti odgovornosti za škodo, ki jo je s svojimi politično motiviranimi dejanji povzročil nam vsem, in odstopiti s funkcije direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Janševa vlada je epidemijo želela zlorabiti za svoje politične namene tudi z izvajanjem propagande po vzoru iz obdobja osamosvajanja države. Ministri so tekmovali v slikanju s tovornjaki zaščitne opreme in se prikazovali kot nekakšni heroji. V ozadju je potekal boj za osebno okoriščanje. Še uradni govorec je bil enak kot med osamosvojitvijo, retorika je bila enako vojaška, “uživajte, dokler lahko”, nam še danes odzvanja v ušesih.
Ker tokrat sovražnik niso bile enote JLA, si je bilo potrebno omisliti novega sovražnika – neposlušne državljane, ki ne ubogajo pravil in so zato krivi za širjenje okužb. In te državljane je bilo potrebno kaznovati, jih ustrahovati in jih pokoriti. Brez sodelovanja poslušnih ljudi, kot je Milan Krek, to seveda ni bilo izvedljivo.
S takšnim pristopom se je vlada zaščitila pred prevzemanjem kakršnekoli odgovornosti za nedelovanje ukrepov, ki so bili pogosto zelo slabo pripravljeni, in še slabše predstavljeni ljudem. Državljani, protestniki, dopustniki ... so bili vedno dežurni krivci, ko ukrepi niso dosegli želenega učinka.
Stroka bi se vladi morala postaviti po robu v tistem trenutku, ko so jih pričeli izkoriščati za opravičevanje svojih političnih odločitev. S tem bi zaščitila ljudi in svoj ugled.
Milan Krek je kot direktor NIJZ, namesto da bi zaščitil ugled in veljavo stroke, še sam aktivno sodelovati pri politiki širjenja strahu in grožnjah ljudem. Še se spominjamo njegove napovedi o 90.000 mrtvih, če ne bomo ubogali. S svojimi pogosto strokovno nesmiselnim izjavami je imel ljudi dobesedno za norce.¹
Milan Krek je že večkrat dokazal, da, kadar nastopa v političnem prostoru, zagovarja ideološke in ne strokovne argumente. Za to, da bi bil všečen oblasti, ne izbira sredstev.
Skrajni čas je, da se politični nastavljenci umaknejo z vodilnih funckij ter da strokovnjaki dobijo prepotrebno neodvisnost in si izmed svojih vrst brez političnega vmešavanja izberejo novo vodstvo. To si nenazadnje zaslužijo zaposleni na NIJZ, ki so v teh za njih težkih časih pošteno opravljali svoje delo. To si zaslužimo vsi.