Sistematično uničevanje narave se stopnjuje
Ministrstvo za okolje in prostor izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj prenaša z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) na svoj direktorat![1]
Ministrstvo za okolje in prostor pokriva dva resorja – prostorsko in okoljsko politiko, ki sta si v navzkrižju. Narave ne zastopa nihče, z izjemo naravovarstvenih organizacij in lokalnih iniciativ, medtem ko so infrastrukturni projekti podkrepljeni z zajetnimi vsotami denarja.
Ministrstvo je tako pogosteje v vlogi iskalca zakonodajnih lukenj in obvodov za gradbene investitorje, kot pa je v vlogi branilca narave. To se je pod ministrovanjem Andreja Vizjaka izrazito okrepilo.[2]
Edini institucionalni branik narave so strokovne institucije, kot je ARSO, ki naj bi, neodvisno od političnih pritiskov, odločale o sprejemljivosti posegov v naravo.
ARSO žal že od nekdaj trpi pod pritiski vlad, zaradi kadrovske in finančne podhranjenosti neredko prihaja do napak v postopkih. Sodišča so v zadnjih letih razveljavila 122 okoljevarstvenih dovoljenj.[3]
Ministrstvo je to situacijo zdaj izkoristilo na najbolj podel način in delo agencije popolnoma prevzelo nase z utemeljitvijo, da naj bi to pospešilo postopke. Takšna utemeljitev je zavajajoča, saj lahko pričakujemo še več vmešavanja različnih lobijev in še več napak v postopkih ter sodnih razveljavitev dovoljenj.
Minister Vizjak vse od začetka svojega mandata sistematično zatira pravico javnosti do sodelovanja v postopkih, zato je še veliko večja verjetnost, da bodo za naravo škodljivi projekti odslej pogosteje grajeni.[4]
Če bi bilo ministrstvu res mar za pohitritev postopkov, bi ARSO zagotovili potrebna finančna sredstva in kader, da bi se lahko zadev lotevali korektno in učinkovito. Popoln odvzem odločanja ARSU pa lahko razumemo le še kot zadnji poskus plenjenja narave pred iztekom mandata vlade.