Rudarjenje na zaščitenih območjih ni sprejemljivo
Si želite odpiranj novih rudnikov litija na zaščitenih območjih narave? Mi si jih ne, a na žalost je veliko evropskih poslancev nasprotnega mišljenja.¹
V sredo je med glasovanjem v Evropskem parlamentu bil sprejet amandma, ki bi utegnil na široko odpreti vrata rudarjenju na zaščitenih območjih Nature 2000.²
Evropska komisija je ustvarila seznam za gospodarstvo kritičnih surovin, ki bi jih v prihodnosti lahko primanjkovalo. Večinoma gre za redke kovine, za dobavo katerih je Evropska unija skoraj popolnoma odvisna od uvoza.
Komisija želi povečati proizvodnjo teh surovin znotraj EU, ter tako zagotoviti njihovo nemoteno oskrbo, ki je potrebna za t.i. “zeleni prehod“.³
Zmanjšanje odvisnosti od uvoza tih pomembnih elementov ima sicer veliko dobrih strani, rudarjenje na evropskih tleh bi pomenilo, da bi z gotovostjo vedeli, da v pridobivanje surovin nista bila vpletena otroško ali prisilno delo, ter da so spoštovani mnogo višji okoljski standardi, kot jih imajo države zunaj EU.
A zapleta se ravno pri varstvu okolja, saj so mnogi evropski odločevalci, zelo navdušeni nad idejo, da bi se zrahljalo okoljske regulacije, s čimer bi okolju izredno škodljive procese, kot je rudarjenja litija, izvajali povsod, kjer je dovolj rude, ne glede na okoljsko škodo, ki bo pri tem nastala.
Porast povpraševanja po redkih surovinah ne gre pripisati samo zelenemu prehodu, saj so za to med drugim odgovorne tudi digitalizacija, vojaška ter vesoljska industrija. Usmeriti bi se morali v načine pridobivanja teh surovin na okoljsko čim bolj neškodljiv način ter v njihovo varčevanje, saj so za zeleni prehod na voljo tudi druge tehnologije, ki teh surovin ne potrebujejo.
Če bomo sami rudarili na za okolje enako uničujoč način, kot to počno tretje države že danes, ne bomo iz vidika tranzicije v trajnostno družbo dosegli popolnoma nič.