Pirati podpiramo pobudo Iniciative za Štepanjsko naselje za razpis občinskega referenduma o parkirnem režimu v Ljubljani.

Spremembe parkirne politike, ki so bile sprejete v zadnjih mesecih niso namenjene reševanju težav prebivalcev. Namenjene so polnjenju mestnega proračuna na račun ljudi.

Občina bi morala aktivno reševati problem pomanjkanja parkirnih mest v velikih soseskah. Namesto tega poskuša iz tega problema ustvariti dobiček.

Mestna oblast ni upoštevala nobenega izmed strokovnih izhodišč, temveč se je usmerila le v širjenje plačljivih parkirnih con in krepitev kaznovalne politike, s čimer je aktivno prizadela številne občane.

Tak samovoljen in nestrokoven način delovanja mestne oblasti je treba ustaviti.

Pirati bomo aktivno sodelovali v prihajajoči referendumski kampanji in občane nagovarjali k zavrnitvi sprememb parkirne politike.

Danes mineva 10 let od objave Panamskih dokumentov.

Ena najobsežnejših novinarskih preiskav v zgodovini je razkrila milijone dokumentov iz panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca in pokazala, da so številni politiki, milijarderji in korporacije po vsem svetu skrivali premoženje v davčnih oazah.

Skrivanje dejanskega lastništva prek slamnatih podjetij in kanaliziranje sredstev v davčne oaze ne služita le utaji davkov, temveč tudi goljufijam, saj lahko s prenosom premoženja na takšne družbe pride do oškodovanja upnikov.

Danes, 10 let kasneje, se ni veliko spremenilo. Medtem ko večina ljudi plačuje davke v polni meri, imajo tisti z največ vpliva še vedno možnost izigravanja sistema. Leta 2024 so sodniki v Panami celo oprostili zaposlene v družbi Mossack Fonseca vseh obtožb.

V decembrski oddaji Tarča, v kateri smo sodelovali tudi Pirati, je lahko tudi slovenska javnost videla, kako ljubljanski župan, njegova družina in vplivni krog uživajo luksuzna življenja kljub večmilijonskim dolgovom, ki so jih ustvarile njihove pretekle poslovne mahinacije.

Vse to jim je omogočil prav sistem, ki dopušča prenos sredstev v tujino in skrivanje dejanskega lastništva podjetij v Sloveniji.

Pirati se bomo še naprej dosledno zavzemali za popolno transparentnost lastništva podjetij in omejevanje prenosa premoženja v davčne oaze. Čas je, da eliti stopimo na prste in končamo dvojna merila.

V Piratski stranki ostro obsojamo odziv ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je novinarki POP TV ob vprašanju o očitkih iz prisluhov odgovoril z besedami “premlada si”.

Takšen pokroviteljski in ponižujoč odziv na legitimno novinarsko vprašanje predstavlja nedopusten napad na novinarsko delo in kaže na zaskrbljujoč odnos do medijev.

Novinarji imajo pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki so v javnem interesu, še posebej, ko gre za ravnanja nosilcev najpomembnejših javnih funkcij.

Ob tem Pirati opozarjamo tudi na širši kontekst vpliva ljubljanske mestne oblasti na javni prostor. Po javno dostopnih podatkih so javna podjetja v lasti Mestne občine Ljubljana v zadnjih desetih letih agenciji Ninamedia nakazala skoraj 1,4 milijona evrov javnega denarja.

Po podatkih iz aplikacije Erar (marec 2016 - marec 2026) je Ninamedia prejela sredstva od naslednjih subjektov v lasti ali upravljanju MOL:

• Mestna občina Ljubljana: 423.000 €

• Javno podjetje Energetika Ljubljana: 380.000 €

• Javno podjetje Voka Snaga: 153.000 €

• Javni holding Ljubljana: 121.000 €

• Žale, javno podjetje: 109.000 €

• Ljubljanski potniški promet (LPP): 81.000 €

• Turizem Ljubljana: 64.000 €

• Javni zavod Šport Ljubljana: 49.000 €

• Javni stanovanjski sklad MOL: 13.800 €

Skupaj: skoraj 1,4 milijona evrov.

Agencija Ninamedia redno objavlja javnomnenjske raziskave, ki pomembno vplivajo na politično razpravo v Sloveniji. Ob takšnem obsegu financiranja iz podjetij, ki so v lasti ali pod nadzorom Mestne občine Ljubljana, se upravičeno postavljajo vprašanja o neodvisnosti in verodostojnosti raziskav, ki oblikujejo javno percepcijo političnega prostora.

Demokratična družba potrebuje svobodne medije. Za demokracijo pa je izjemnega pomena tudi neodvisnost agencij, ki izvajajo raziskave javnega mnenja.

Danes v Velenju poteka slovesnost ob zaključku gradbenih del na trasi hitre ceste Velenje–Koroška v sklopu 3. razvojne osi, na kateri poleg predsednika vlade in župana Velenja sodeluje tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

V Piratski stranki opozarjamo, da velikih infrastrukturnih projektov ne sme spremljati zgolj politični PR ob odprtjih, temveč predvsem najvišji standardi transparentnosti in integritete.

Pirati zagovarjamo ničelno toleranco do korupcije. Infrastruktura se gradi z denarjem davkoplačevalcev, zato mora biti vsak projekt, od cest in železnic do energetskih objektov, popolnoma transparenten. Javnost mora imeti vpogled v vse cenitve, pogodbe in razpise, ter imeti pravico do nadzora nad porabo javnih sredstev.

Pirati ocenjujemo, da Alenka Bratušek in njeni tesni sodelavci niso upravičili zaupanja na področju preprečevanja korupcije v državnih infrastrukturnih projektih. Zadnji dogodki vzbujajo resna vprašanja o stanju integritete v krogu ministrice in njenih najbližjih sodelavcev.

V nedavni obsežni kriminalistični preiskavi zaradi suma gospodarskega kriminala in korupcije je bilo opravljenih okoli 40 preiskav, med osumljenimi pa je tudi Jernej Pavlič, sekretar v kabinetu ministrice Bratušek. Po poročanju medijev naj bi Pavlič v zameno za nezakonito posredovanje prejel nedovoljeno darilo, nekdanja stranka SAB, ki jo je vodila Bratuškova, pa denarno donacijo, kar je predmet preiskave organov pregona.

Ostaja tudi vrsta nerazjasnjenih vprašanj, denimo železniška postaja Jesenice, tožba družbe Yapi Merkezi v vrednosti 330 milijonov evrov, tunel Karavanke in aneksi družbi Cengiz ter številni drugi primeri.

Zelo zgovoren je tudi podatek, da so nekatera slovenska gradbena podjetja, ki so med ključnimi izvajalci del na velikih javnih infrastrukturnih projektih, v času ministrovanja Alenke Bratušek svoje dobičke kar podvojila v primerjavi s poslovanjem v času več prejšnjih vlad.

Navedeni in drugi primeri dodatno krepijo dvome o tem, ali ministrstvo za infrastrukturo deluje z dovolj visokimi standardi preprečevanja korupcije, ki so nujni pri projektih, vrednih več sto milijonov evrov javnega denarja.

Če se bo Alenka Bratušek ponovno potegovala za funkcijo ministrice za infrastrukturo v prihodnji Vladi Republike Slovenije, bomo Pirati temu odločno nasprotovali tako v Državnem zboru kot v vladi, če bomo v njej sodelovali.

Slovenska infrastrukturna politika mora temeljiti  na transparentnosti, odgovornosti in zaščiti javnega interesa.

Pirati svojo politiko gradimo na prepričanju, da mora država služiti ljudem in ne interesnim mrežam, kapitalskim elitam ali ozkim političnim krogom. Naše delovanje temelji na zaščiti človekovih pravic, zasebnosti, javnega dobra, svobode izražanja in dostopa do znanja.

Zavzemamo se za odprto, pregledno in demokratično družbo, v kateri imajo državljanke in državljani dejanski nadzor nad oblastjo, ne pa obratno.

Slovenija se danes sooča s prepletom kriz, ki imajo skupni imenovalec, to je odpoved delovanja države v javnem interesu. Korupcija, klientelizem in netransparentno upravljanje so postali stalnica. Brez zaupanja v delovanje države pa demokracija ne more delovati.

Stanovanjska kriza razgalja globoko neenakost v naši družbi. Stanovanja niso več tretirana kot temeljna življenjska dobrina, temveč investicija. Nedostopnost stanovanj neposredno vpliva na demografijo, socialno varnost in prihodnost celotne države.

Hkrati Slovenija vztraja pri zastarelih razvojnih modelih. Prometni sistem je avto-centričen, neučinkovit in okoljsko nevzdržen. Javni potniški promet je drag, počasen in slabo upravljan, kar ljudi sili v odvisnost od avtomobila. Energetska politika pa je prepuščena tržnim špekulacijam, namesto da bi sledila ciljem stabilnosti in varnosti energetske oskrbe.

Digitalna preobrazba, ki bi lahko okrepila demokracijo, učinkovitost države in pravice posameznika, se izvaja stihijsko in pogosto v škodo zasebnosti. Množični nadzor, zbiranje podatkov in uvajanje netransparentnih tehnoloških rešitev ogrožajo temeljne svoboščine.

Demokratični sistem pa se zapira. Volilna pravila utrjujejo položaj velikih strank, politične funkcije se koncentrirajo v rokah istih posameznikov, možnosti neposrednega odločanja pa se omejujejo. Ljudje imajo vse manj občutka, da lahko vplivajo na skupne odločitve.

Piratska stranka odgovarja na te izzive s programom, ki v ospredje postavlja javni interes, transparentnost, socialno pravičnost, digitalne pravice in neposredno demokracijo.

Verjamemo, da je mogoče z odločnimi, premišljenimi in pogumnimi ukrepi ponovno zgraditi državo, ki bo delovala v interesu večine.

Celoten program si lahko preberete na spletni strani: prt.si/program

Policija je v Ljubljani razglasila varnostno tvegano območje v širokem pasu vzdolž Masarykove ceste, ki je ena najbolj prometno obremenjenih cest.

Policisti bodo lahko na tem območju uporabljali orodja za nadzor registrskih tablic avtomobilov, drone, območje pa bodo lahko tudi stalno snemali.

Po informacijah, ki smo jih pridobili z MNZ, je s kaznivimi dejanji najbolj obremenjeno območje ob Slovenski cesti, od parka Zvezda do Bavarskega dvora, kar pa ni del nove “izredne cone”. Podatki tudi kažejo, da stopnja kriminala v prestolnici ne narašča.

To kaže, da gre za izredno arbitrarno odločitev, ki ne odraža dejanskega stanja v prestolnici. Situacija v nobenem primeru ne zahteva uvajanja množičnega nadzora nad navadnimi državljani.

Na tak način drvimo v policijsko državo in avtoritarizem, saj je Golobova vlada s pritiski na policijo ustvarila precedenčen primer za zlorabo policije v prihodnosti.

Ne bodimo presenečeni, če bo po kakšnem protestu za “varnostno tvegano območje” razglašena kar cela Ljubljana ali kak drug kraj.

Namesto da bi vlada v policijo vrnila strokovnost, kot je pred volitvami obljubljala, je zgolj povečala število zakonskih lukenj, ki omogočajo njeno zlorabo.

Policijska pooblastila morajo biti strogo omejena ter podvržena neodvisnemu nadzoru. Brez teh varovalk se odpira pot v policijsko državo.

KPK je sprejela odločitev, da je predsednik vlade Robert Golob z izvajanjem pritiska zoper takratno ministrico Tatjano Bobnar kršil integriteto.

Predsednik in številni predstavniki vladnih strank ta dejanja branijo, češ da je šlo zgolj za dva SMS-a, v katerih je Golob “izražal zaskrbljenost” nad kadrovsko sliko v policiji, kar naj bi predsednik vlade lahko počel v odnosu do ministrice.

Gre za nevarno relativizacijo, s katero trenutna koalicija normalizira zlorabo oblasti.

Iz vsebine obeh SMS-ov ter ob upoštevanju konteksta navedb tako nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar kot nekdanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava je zelo jasno, da Robert Golob ni zgolj izražal zaskrbljenosti.

Predsednik vlade je vršil pritisk zoper ministrico, naj ta odpusti in prerazporedi točno določene zaposlene v policiji.

Ni šlo za usklajevanje politik, ki bi izhajale iz usmeritev vlade, temveč za osebno zahtevo predsednika vlade.

Država ni predsednikovo osebno podjetje, nad katerim lahko ta vrši neomejeno moč.

S tem, ko predsednik vlade ne želi odstopiti, je pokazal tudi, kakšen odnos ima do svoje lastne funkcije, do neodvisnih institucij in do celotne države.

📷 Podlaga za sliko: BoBo

Odločitev Ustavnega sodišča je razkrila politično strahopetnost vladnih strank: raje so sprejeli ustavno sporen zakon, kot da bi se lotili dejanskih centrov moči, ki uničujejo javno zdravstvo.

Ustavno sodišče je razveljavilo del Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je zdravnikom v javni mreži povsem prepovedoval delo pri zasebnikih. Presodilo je, da gre za pretiran poseg v ustavno pravico do proste izbire zaposlitve in svobode dela.

Sodišče je jasno povedalo tudi nekaj drugega. Mehanizmi za ločevanje javnega in zasebnega interesa v zdravstvu že obstajajo. Problem je bil torej v tem, da se obstoječi zakoni niso izvajali.¹

Po ureditvi, ki zdaj ponovno velja, mora zdravnik za delo zunaj matične ustanove pridobiti soglasje vodstva. To soglasje ni bilo mišljeno kot avtomatizem in bi ga morala vodstva odvzeti vsem, ki izigravajo sistem ali zanemarjajo delo v javnem zavodu.

Toda nadzor se ne izvaja, kar najbolj jasno vidimo na primeru direktorice Zdravstvenega doma Ljubljana Antonije Poplas Susič, saj je prav ona tista, ki izigrava sistem in hkrati upravlja največji zdravstveni dom v Ljubljani ter zasebno zdravstveno ambulanto.

To tudi pojasni, zakaj vladne stranke raje sprejemajo ustavno sporne zakone, kot da bi posegle v dejanske centre moči, ki razgrajujejo javno zdravstveno mrežo.

¹ prt.si/ui7925

Vlada naj razveljavi javno naročilo za državno platformo generativne umetne inteligence.

Čeprav je Robert Golob všečno obljubljal “nacionalno” platformo, ki naj bi vsem državljanom omogočala brezplačni dostop do velikih jezikovnih modelov (t. i. umetne inteligence), pri tej platformi ni prav nič nacionalnega.

Vlada je glede tega opravila pogovore z največjimi svetovnimi ponudniki teh orodij, kar pomeni, da bodo na tak način predali našo digitalno suverenost eni izmed tujih korporacij.

Ne gre za javno naročilo, ki bi temeljilo na transparentni in doma razviti rešitvi, temveč za nekaj, kar ima potencial, da bo celotno Slovenijo spremenilo v testne zajčke za tuje korporacije, ki bodo na ta način pridobile ogromno količino informacij o delovanju naše državne uprave, raziskovalcev in državljanov samih.

Vse to pa bo lahko kasneje uporabljeno proti nam, tako v komercialnem kot varnostnem smislu.

Slovenski državljani niso poskusni zajčki za tuje korporacije. Vlada naj javni razpis razveljavi, sredstva pa vloži v razvoj domačih odprtokodnih rešitev.

Pirati smo uspeli s tožbo zoper odločitev župana MOL, s katero je ta zavrnil našo referendumsko pobudo proti podražitvi vozovnic LPP.

Upravno sodišče je odločitev župana razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, pri tem pa je izpostavilo številne vidike nezakonitosti županovega ravnanja v zvezi z našo pobudo.

Mestni svet MOL je na 25. seji dne 22. 9. 2025 sprejel sklep, s katerim se je cena vozovnice na mestnih avtobusih dvignila na 1,50 EUR. V skladu s statutom MOL smo Pirati v roku 15 dni od sprejema akta zbrali več kot 100 podpisov občanov in županu posredovali pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis občinskega referenduma.

Župan je referendumsko pobudo zavrnil z obrazložitvijo, da naj bi šlo za posamični pravni akt, zoper katerega referendum ni dopusten. Zoper županovo odločitev smo 22. 10. 2025 vložili tožbo na Upravno sodišče.

Upravno sodišče je v sodbi IU 1794/2025-32 z dne 25. 11. 2025 naši tožbi ugodilo in županovo odločitev razveljavilo.

Po oceni sodišča je županova odločitev nezakonita zaradi napačne uporabe materialnega prava. Sklep po presoji sodišča ne pomeni posamičnega, temveč splošni abstraktni akt, zoper katerega je referendum  dovoljen.

Obrazložitev zavrnitve pobude je bila prav tako presplošna in nezadostna, pri izdaji odločitve pa župan ni upošteval določb Zakona o upravnem postopku. Kot vlagateljem nam je bila odvzeta možnost dodatnih pojasnil in dopolnitve pobude.

Župan je s takšnim ravnanjem grobo posegel v pravico občanov do referenduma.

Upravno sodišče se strinja tudi, da je MOL postopala nezakonito, ker je sporni sklep v Uradnem listu objavila v roku, krajšem od 15 dni, kar je v nasprotju s predpisi.

Glede na obrazložitev sodišča je zdaj na Mestnem svetu, da ugotovljene nezakonitosti odpravi. To lahko stori tako, da sklep razveljavi, ga znova sprejme, objavi v predpisanih rokih in omogoči referendumsko pobudo.

Če bi bili prvotni postopki izpeljani zakonito, bi bila podražitev z referendumsko pobudo zadržana. V tem okviru je edino pravilno, da se občanom povrne prekomerno zaračunane stroške vozovnic, ki so nastali v vmesnem času.

V kolikor se to ne bo zgodilo, bomo glede na stališča in pojasnila sodišča ta nezakoniti sklep izpodbijali na Ustavnem sodišču.

Celotna sodba je dostopna na povezavi:

https://next.piratskastranka.si/s/jGDrdYb7Nxdi226

Leta 2024 je potekal posvetovalni referendum o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Za ureditev te pravice je takrat glasovalo 378.917 volivcev oziroma slabih 55 %.

Včeraj pa je bilo isto vprašanje na referendumu zavrnjeno. Proti je glasovalo 369.513 volivcev (53,4 %), za pa 321.937 (46,56 %).

Pregled volilne udeležbe po posameznih volilnih okrajih kaže, da je veliko ljudi, ki so leta 2024 podprli pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, tokrat ostalo doma.

Številni volilni okraji, ki so na referendumu leta 2024 temu vprašanju najbolj nasprotovali, pa so imeli tokrat še višjo volilno udeležbo.

Največja skupina pa so bili tisti, ki se referenduma sploh niso udeležili. Svoje volilne pravice ni izkoristilo nekaj več kot milijon ljudi oziroma 59 % vseh volilnih upravičencev.

Prav s pasivnostjo in neudeležbo na volitvah ter referendumih omogočamo, da samo 20 % vseh volivcev v državi odloča o zakonih in pravicah, ki nato veljajo (ali pa so odvzete) vsem ostalim.

Uvedba obveznega nadzora vseh elektronskih komunikacij je bila preprečena.

Posodobljen predlog evropske uredbe jasno določa, da obveznega skeniranja sporočil ne bo.

To je pomembna zmaga za zasebnost. Hvala vsem, ki ste pri tem pomagali in ustvarjali pritisk na odločevalce.

A vendar se želja po ukinitvi anonimnosti na internetu ter uvajanju »prostovoljnega« množičnega pregledovanja vsebin še vedno ohranja. Naš boj se nadaljuje v prihodnjem letu.

Danska poskuša prek zakulisnih manevrov ponovno vsiliti Chat Control!

Gre za množični nadzor vseh elektronskih komunikacij, ki ga zdaj poskušajo uvesti prek prikritih dogovorov, potem ko so države morale javno priznati, da prvotni predlog ni bil sprejemljiv.

Kaj prinaša nova »kompromisna« različica?

➡️ Obvezno skeniranje zasebnih sporočil.

➡️ Masovno filtriranje pogovorov s pomočjo algoritmov, ki ne ločijo med legalno vsebino in kaznivim dejanjem.

➡️ Konec anonimnosti: za ustvarjanje uporabniškega računa bi moral vsak uporabnik pokazati osebni dokument.

Države, ki so obljubile, da bodo Chat Control ustavile, morajo to zdaj tudi dejansko narediti. Čas je za uporabo veta!

Pišite slovenskim predstavnikom v Bruslju in jih pozovite, naj se postavijo proti Chat Controlu:

👉 https://fightchatcontrol.eu/

Vlada je potrdila predlog novele Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, s katero želijo Sovi omogočiti legalno uporabo orodij množičnega nadzora nad telefoni ter celo uporabo tehnologij za prepoznavanje obrazov.

Nadzor nad telefonsko komunikacijo je predviden prek t. i. IMSI-lovilcev, lažnih baznih postaj, ki lahko z zlorabo omrežnega protokola izvajajo nadzor in celo vdore v osebne telefone ljudi v njihovi okolici.

Množični biometrični nadzor pa po drugi strani pomeni izgubo anonimnosti ljudi v javnem življenju. Algoritmi lahko spremljajo praktično vsak korak posameznika.

Gre za tehnologiji, ki sta v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami. Ustavno sodišče je leta 2023 prepovedalo uporabo IMSI-lovilcev s strani policije.

S tem zakonom se odpirajo vrata množičnemu nadzoru in zlorabam, zato se mu moramo odločno upreti.

S podpisom te peticije boste podprli zahtevo po umiku predloga za razširitev pooblastil Sove.

Podpišite na povezavi: prt.si/sova

Na Norveškem so pred kratkim odkrili, da lahko kitajski proizvajalec električnih avtobusov Yutong na daljavo izklopi približno 850 vozil, ki so v uporabi po norveških mestih.

Avtobusi, čeprav so jih plačali norveški davkoplačevalci, tako v resnici niso popolnoma pod njihovim nadzorom.

Takšne prakse niso omejene zgolj na Kitajsko. Tudi številni zahodni proizvajalci, med katerimi je najbolj zloglasen ameriški John Deere, že leta uvajajo podobne mehanizme nadzora vozil na daljavo.

Kmetom lahko na daljavo izklopijo traktorje, če na primer zamujajo s plačilom obroka lizinga ali če poskušajo sami popraviti napravo brez uradnega servisa.

Vse pogosteje se srečujemo z izdelki, ki jih resda fizično kupimo, a nam proizvajalci z vnaprej vgrajeno programsko opremo, zaščitami in daljinskim nadzorom jemljejo dejanski nadzor nad tem, kar smo kupili.

Če izdelek kupimo, moramo imeti popoln nadzor nad njim. Imeti moramo pravico, da izdelek uporabljamo, popravimo in prilagodimo, brez da nas proizvajalec pri tem omejuje.

Takšne primere je treba razumeti kot opozorilo, da moramo v Evropi okrepiti tehnološko suverenost in zaščititi pravico do popravila.