Nasprotujemo lokaciji sežigalnice v Ljubljani
Razlogi, zakaj nasprotujemo predlaganim lokacijam za sežigalnico odpadkov v Ljubljani:
➡️ Lokaciji nasprotujejo zdravniki.
Sežiganje odpadkov v ljubljanskih Mostah bi vplivalo na življenjsko okolje najmanj 70.000 ljudi, ki živijo v neposredni okolici predlaganih lokacij za sežigalnico. Zdravniki v odprtem pismu¹ opozarjajo, da je ljubljanska kotlina neprevetrena, pozimi bi se v času večdnevne oblačnosti emisije iz sežigalnice zadrževale v ozračju in zastrupljale celotno mesto.
Na območju ljubljanske kotline živi več kot 350.000 ljudi, zrak pa diha še na desettisoče dnevnih migrantov, ki se tja vozijo na delo. Sežigalnica v kotlini bi lahko neposredno negativno vplivala na zdravje kar četrtine prebivalcev Slovenije.²
Umrljivost zaradi onesnaženosti zraka je v Ljubljanski kotlini zelo visoka, gre za območje, ki ga NIJZ uvršča med najbolj onesnažena območja z delci PM2,5 in PM10 v državi.³ Dodajanje velikih količin dodatnega onesnaženja bo zaskrbljujoče stanje samo še poslabšalo.
➡️ Ekonomska upravičenost sežigalnice ni predstavljena celostno.
Ljubljanske mestne oblasti zatrjujejo, da bodo občinska podjetja zaradi sežigalnice prihranila približno 20 milijonov evrov na leto, saj jim ne bo več potrebno plačevati za odvoz in sežig odpadkov v tujini.⁴
Pri analiziranju ekonomske upravičenosti sežigalnice nikakor ne moremo upoštevati celotnega navedenega zneska, saj bo obratovanje in vzdrževanje sežigalnice tudi stalo veliko denarja. Ljubljanska sežigalnica bo zaradi manjše velikosti tudi ekonomsko manj učinkovita od npr. dunajskih sežigalnic, ki se jih pogosto navaja kot vzor.⁵
Končni znesek prihrankov je potrebno primerjati tudi z družbeno škodo, ki bo nastala zaradi povečane umrljivosti in obremenitve zdravstva zaradi sežigalnice.
➡️ Sežigalnica ne bo omogočila konec sežiga premoga v TET Ljubljana.
Argument župana Zorana Jankovića, da bo zgolj zaradi sežigalnice mogoče opustiti premog ter bo po njeni zaslugi zrak čistejši, je privlečen za lase.
Termoelektrarna-toplarna Ljubljana na letni ravni porabi 440.000 ton premoga, energetske vrednosti takšne količine premoga ni mogoče nadomestiti z načrtovano količino mešanih komunalnih odpadkov (100.000 ton), ki naj bi jih letno sežigali v sežigalnici.⁶
Sežigalnica bi zato imela le minimalno vlogo pri opuščanju premoga v TET Ljubljana, večino nadomestne energije bo potrebno proizvesti iz plina in iz lesnih sekancev.
Ob tem velja opozoriti, da mešani komunalni odpadki niso zdravju in okolju prijaznejše gorivo, kot premog, to je sicer zelo odvisno od njihove sestave, emisije CO2 iz tone komunalnih odpadkov⁷ se lahko primerjajo z emisijami iz tone premoga⁸, a od tone premoga dobimo veliko več energije.⁹
❓ Kakšne so naše alternative?
Sežigalnico bi lahko postavili na drugi lokaciji, ki bi bila iz zdravstvenega vidika bolj primerna.
Nova lokacija bi morda lahko omogočala tudi večjo kapaciteto sežiga in imela dostop do železniškega omrežja, kar bi izboljšalo finančno upravičenost naložbe in znižalo negativne učinke na okolje zaradi prevoza odpadkov.
Hkrati bi lahko več vlagali v sistem recikliranja odpadkov ter z drugimi regulacijami zmanjšali njihovo količino.¹⁰
Podpiramo tudi uvedbo univerzalne pravice do popravila, znižanje DDV na popravila in uvedbo označevanja izdelkov z indeksi popravljivosti – vse to bi prispevala k manjši količini proizvedenega odpada.¹¹