Program 2026 on Piratska stranka Slovenije

Boj proti korupciji

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Kar 85% prebivalcev Slovenije meni, da je korupcija v naši državi vseprisotna. S tem smo se v raziskavi Eurobarometer 2025 uvrstili na 7. mesto v EU, takoj za Madžarsko.

Žal ta rezultat ni presenečenje. Slovensko pravosodje je med najslabšimi v Uniji pri obravnavi primerov korupcije. Postopki se vlečejo tako dolgo, da pogosto zastarajo, vplivni posamezniki pa ostajajo nekaznovani.

Ob tem Slovenija izstopa tudi po javnih razpisih z enim samim ponudnikom, kar nakazuje na velik obseg vnaprejšnjega dogovarjanja in zlorab. Tudi ko KPK razkrije nepravilnosti so globe smešno nizke. Simbolične kazni korupcijo prej spodbujajo kot preprečujejo.

Stanovanjska kriza

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Stanovanjska kriza je brez dvoma mati vseh kriz v Sloveniji. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2025 srednja cena rabljenega stanovanja na državni ravni prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa skoraj 4.900 €/m². Povprečna starost odselitve tiči pri poznih dvajsetih letih, to povprečje pa raste.

Pomanjkanje stanovanjske gradnje, visoka rast cen nepremičnin in najemnin ter bistveno strožji prostorski pogoji so med glavnimi krivci za stagnacijo življenjskega standarda velikega dela prebivalstva.

Javni prevoz in spopad z avto-centrizmom

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Številni zastoji na slovenskih cestah, ki so nastali kot posledica slabo načrtovanih prenov posameznih cestnih odsekov, so pokazali, kako neučinkovito in ranljivo je naše prometno omrežje.

Situacija bi sicer bila idealna za promocijo javnega potniškega prometa, a Slovenija še vedno nima učinkovitega in dovolj razširjenega avtobusnega in železniškega omrežja.

Leta 2024 kar 62 % prebivalcev ni niti enkrat uporabilo avtobusa ali vlaka. Delež poti, opravljenih z avtobusom, je padel, povprečna hitrost vlakov pa je znašala le 50 km/h.

Davčna razbremenitev dela in dvig produktivnosti

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Davčna razbremenitev je potrebna zaradi vse večje nekonkurenčnosti v primerjavi z drugimi državami in posledično vse večjega dušenja industrije z visoko dodano vrednostjo (in s tem visokimi plačami) in vse pogostejšim selitvam podjetij v tujino.

Dvig produktivnosti je nujno potreben da:

spremenimo krivuljo plač iz skakalnice okoli minimalne plače v normalno porazdelitev okoli povprečne plače;
se zaščitimo pred nekonkurenčnostjo našega gospodarstva v primerjavi s konkurenčnimi ekonomijami, ki imajo nižje standarde in nižji strošek dela. Slovenija nima bistvene perspektive v nizkocenovni industriji, razen v primeru visoko avtomatizirane proizvodnje, ki pa ne reši problema zaposlenosti.

Predlagani ukrepi:

1. Davčna razbremenitev dela

Znižanje davka na dohodek v prvem davčnem razredu na 0 %. V prvi dohodninski razred spadajo letni dohodki posameznikov do 9.210,26 EUR dohodka, ki je obdavčen s 16 % davka. Ta davčni razred je potrebno povsem razbremeniti plačila davka na dohodnino.
Znižanje davka na dohodek v drugem davčnem razredu na 20 %. V drugi dohodninski razred spadajo dohodki posameznikov od 9.210,26 EUR do 27.089,00 EUR. Večina zaposlenih ima letne dohodke, ki sodijo v ta davčni razred. Znižanje obdavčitve s trenutnih 26 % na 20 % v kombinaciji z davčno razbremenitvijo prvega davčnega razreda bo močno dvignilo življenjski standard velike večine ljudi.
Izpad dohodkov v državni blagajni zaradi davčne razbremenitve dela bomo nadomestili z višjim davkom na premoženje najbogatejših posameznikov.
Uvedba davčnih olajšav fizičnim osebam za donacije v dobrodelne namene, kulturo, šport in za nevladne organizacije.

2. Dvig produktivnosti gospodarstva

Oblikovali bomo strategije podpiranja tehnološko najnaprednejših sektorjev in družbeno odgovornega podjetništva na splošno.
Uvedli bomo tako imenovani mini d. o. o. po vzoru nemškega modela, za spodbujanje podjetništva in inovativnosti.
Delniške opcije ne bodo več obdavčene kot nagrada pri delu, ampak kot kapitalski dobiček, z namenom nagrajevanja delavcev v visokotehnoloških podjetjih in posledično dviga konkurenčnosti.
Plačilo dajatev pri uveljavljanju opcij bomo zamaknili do njihove prodaje.
Plačilo dajatev pri zamenjavi delnic podjetja za delnice drugega podjetja bomo zamaknili do njihove prodaje.
Poskrbeli bomo, da se bodo lahko kapitalske izgube za fizične osebe prelivale v naslednja leta.
Ključni problem je manko EU investicijskega kapitala v Sloveniji.
- Agresivno bomo lobirali na vseh ravneh EU za ureditev enotnega kapitalskega trga ter za sistemske spremembe na evropskem nivoju, ki bodo naredile EU konkurenčno ZDA po količini zagonskega kapitala.
- Davčne in finančne ugodnosti za vlagatelje, ki vlagajo v slovenska podjetja, predvsem tista v najzgodnejših fazah rasti.
- Razširili bomo razpise Slovenskega podjetniškega sklada z dodatnimi sredstvi, specifično za inovativne zadruge. Predvsem z namenom podpiranja inovativnosti tudi pri tistih, ki bolje delujejo v zadrugah in manj v klasičnih oblikah podjetništva.
- Omogočili bomo, da se sodobne investicije, kot so SAFE, izvedejo hitro, digitalno in brez ovir - v enem tednu, od koderkoli na svetu, z minimalnim administrativnim naporom (npr. potrebna je največ 1 ura prisotnosti investitorja v samem birokratskem postopku).
Umik omejitve delovanja zaposlenih na fakultetah z zasebnim sektorjem.
Spodbujanje izobraževanja zaposlenih s strani zasebnih delodajalcev. Za čas, ko se delavec udeležuje izobraževanja (znotraj delovnega časa), se delodajalca oprosti vseh davkov (delavec dobi isto plačo, delodajalec plača manj).

Energetska kriza

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Rast cen energije je ključni vzrok za visoko rast cen temeljnih dobrin v Evropski uniji in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Podražile so se ključne surovine in izdelki, ki v proizvodnem procesu potrebujejo velike količine energije, podražil pa se je tudi transport.

Največji del odgovornosti za to nosi seveda vojna, ki jo je sprožila Ruska federacija proti Ukrajini, saj so mednarodne sankcije na ruske energente zatresle svetovne energetske borze in praktično čez noč razbile stare dobavne verige, ki so zagotavljale stabilnost cen.

Zaščita okolja in narave

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Slovenija je država intenzivnega lobiranja za rahljanje okoljskih regulacij.

Onesnaženje vodovoda v Anhovem, izpusti rdeče-rjavega dima iz jeklarne v Jesenicah, divje odlaganje odpadkov in komunalnega blata po celotni državi, onesnaževanje vodotokov v okolici Termita Moravče, smrad, ki se širi iz bioplinarn, kompostarna neposredno v reki Muri, kanal C0, ki je speljan skozi vodonosnik … in še bi lahko naštevali.

Katastrofalnih primerov očitnega kršenja okoljske zakonodaje je ogromno, javnosti so tudi pogosto na očeh, a se zoper kršitelje le redko ukrepa.

Zaščita zasebnosti

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Politika Piratske stranke je utemeljena na principu, da bi ljudje morali nadzorovati delovanje države in ne obratno.

Policija, občinska redarstva in druge državne varnostne strukture so se pri spopadanju s kriminalom in drugimi varnostnimi grožnjami zatekle v tehno-determinizem, saj so prepričani, da bodo nova invazivna tehnološka orodja za izvajanje nadzora odpravila ves kriminal in druge težave v naši družbi.

Težava pa ni samo v državnem nadzoru, saj so težnje po vdiranju v zasebnost posameznikov izjemno velike tudi v zasebnem sektorju.

Reforma volilnega sistema

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Politični sistem v naši državi postopoma a zanesljivo drsi v območje dvostrankarskega političnega sistema kot ga poznajo v Združenem kraljestvu in ZDA.

Manjše politične stranke imajo omejene možnosti za soustvarjanje nacionalnih politik, medtem ko se na pomembnih funkcijah v državi menjajo eni in isti posamezniki že od osamosvojitve.

Demokratični prostor je potrebno odpreti in omogočiti večji pluralizem idej, prav tako pa je pomembno, da se omogoči pošteno volilno tekmo tudi novim generacijam.

Šolstvo

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Šolski sistem, kot ga trenutno poznamo ima temeljni problem da je bil ustvarjen za potrebe industrijske družbe 20. stoletja, ki je namenjen memorizaciji ter ustvarjanju poslušnih delavcev. Šolstvo v Sloveniji je danes potrebno večjih reform ter sprememb pogojev dela. Način dela ter poučevanja je potrebno modernizirati ter prilagoditi digitalni visokotehnološki družbi 21. stoletja. Šolstvo se ne sme podrejati osebnim interesom. Ohraniti ter nadgraditi je potrebno principe humanistične vzgoje, ki v ospredje postavljajo celosten razvoj posameznika v odgovornega in kritičnega člana družbe. Sistem mora služiti predvsem interesom ljudem. Otroci so naravni kreativni in radovedni, to je potrebno vzpodbujati in negovati skozi igro ter projektno delo.

Zdravstvo

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Slovensko zdravstvo je pod velikim pritiskom privatizacije. Ta pritisk prihaja iz številnih smeri, od vodstev nekaterih ustanov pa do Zavoda za zdravstveno zavarovanje in seveda vodilne politike.

Najbolj očiten primer uničevanja javnega zdravstva je prodaja zemljišč okrog URI - Soča privatnim zdravstvenim zavarovalnicam, ki omogoča visoke dobičke na račun ene najpomembnejših zdravstvenih ustanov v naši državi.

Čeprav je zakonskih vzvodov za povečanje nadzora pred zlorabami znotraj zdravstva veliko se ti ne uporabljajo. Politika na državni ravni tovrstnih zlorab ni želela omejevati, saj bi s tem posegla v interesne kroge ljubljanskega župana.

Kar je javno financirano naj bo javno dostopno

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Koncept zaščite javnega interesa se je v upravljanju javnih zadev v Sloveniji v zadnjih desetletjih postopoma razvodenel. Priča smo postopni privatizaciji in komercializaciji že najbolj temeljnih javnih storitev.

Državne institucije prav tako ožijo dostopnost za državljane uporabnih podatkov, omejuje pa se tudi dostop do znanja.

Predlagani ukrepi

Katerakoli storitev ali ustanova, ki je financirana z javnim denarjem, mora ostati javno dostopna.
Poskrbeli bomo, da bo vsaka nova javno financirana storitev ali platforma za specializirane informacijske sisteme odprtokodna.
Javni organi ne bodo smeli v nobeni obliki zaračunavati dostopa do javnih podatkov.
Raziskave in raziskovalni rezultati, ki so v celoti ali delno financirani iz javnih sredstev, bodo javnosti prosto dostopni.
Poskrbeli bomo, da bodo vse vsebine, ki so ustvarjene z javnimi sredstvi, javno objavljene.

Zaščita potrošnikov

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Zaradi želje po vse večjem dobičku proizvajalci izdelke namerno snujejo tako, da jih je čim težje popraviti oziroma da se potrošnike prisili v uporabo dragih licenciranih serviserjev. To prizadene tako gospodinjstva kot tudi podjetnike in kmetovalce, ki se jim onemogoča samostojno popravilo naprav in modernih delovnih strojev, ki so jih že kupili.

To ustvarja tudi gore nevarnih odpadkov, zlasti elektronskega odpada, ki ga je drago reciklirati.

Prav tako lahko opazimo občutno zniževanje kakovosti velikega deleža izdelkov, tudi prehranskih. Ta upad kakovosti potrošnikom ni takoj opazen saj se prodajalci in proizvajalci skrivajo za zakonodajo, ki od njih ne zahteva, da bi spremembe jasno označevali.

Prestrukturiranje in krajšanje delovnega časa

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Današnja ureditev dela v delovno-pravni zakonodaji ne sledi več dejanskemu stanju družbe, tehnologije in produktivnosti. Kljub hitri rasti produktivnosti, obsežni avtomatizaciji, robotizaciji ter uporabi naprednih digitalnih orodij, kot so veliki jezikovni modeli in druge oblike umetne inteligence, večina zaposlenih še vedno dela po rigidnih vzorcih iz preteklosti.

Ti vzorci temeljijo na zastarelem razumevanju dela, kjer je dolžina prisotnosti na delovnem mestu pomembnejša od dejanske dodane vrednosti. Pretirano delo se je skozi desetletja celo glorificiralo, okoli njega se je zgradil moralni sistem, ki poveličuje preobremenjenost in kaznuje odstopanja od norm, ki jih enostransko določa delodajalec.

Kmetijstvo

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga ali tehnično vprašanje proizvodnje hrane. Gre za enega temeljnih stebrov družbe, saj neposredno določa, kako je zagotovljena osnovna človekova potreba - hrana. Hrana je pogoj za življenje in kot taka ena temeljnih človekovih pravic. Brez nje ni ne posameznika ne skupnosti.

V sodobnem sistemu pa je hrana hkrati obravnavana kot tržno blago. Posameznik do nje praviloma ne dostopa več prek lastne proizvodnje ali skupnosti, temveč prek trga, kjer je odvisen od tretjih oseb in svoje plačilne sposobnosti. To razmerje ni nevtralno. Hrana lahko postane tudi orodje nadzora: pomanjkanje hrane, negotovost preskrbe in ekonomski pritiski so učinkoviti mehanizmi discipliniranja prebivalstva. Zato je kmetijstvo vedno tudi politično vprašanje - vprašanje moči, nadzora in družbenih razmerij.

Delo, družina in socialne zadeve

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

DELO, DRUŽINA IN SOCIALNE ZADEVE

Področje dela, družine in socialnih zadev je najosnovnejši temelj socialne države. Minimalni standard politike je zagotavljanje dostojnega življenja za vse, neodvisno od socialnega položaja ali drugih življenjskih okoliščin posameznika.

V zadnjih letih opazujemo trend rasti prekarnosti in izkoriščanja delavcev. Država mora aktivno postavljati meje delodajalcem z namenom, da prepreči tovrstne zlorabe.

Zagovarjamo uvedbo krajšega delovnega časa, močnejšo zaščito pred zlorabami ter krepitev ekonomske demokracije.

Pri tem zavračamo represivne in kaznovalne pristope do socialne politike, saj je to le spirala, ki ljudi pahne v revščino in socialno izključenost. Probleme kot so brezdomstvo, duševne stiske in splošna socialna negotovost, je potrebno reševati s sistemskimi spremembami.

Finance in gospodarstvo

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno naravnano, a je zaradi nizke stopnje investicij ujeto v funkcijo podizvajalca za uspešnejša evropska gospodarstva.

Zlasti manjša podjetja imajo velike težave s preobsežno birokracijo, pogoste spremembe ključnih regulacij s strani države pa njihovo poslovanje spravlja v nepredvidljiv položaj, kar otežuje dolgoročno načrtovanje in investiranje.

Tudi davčno okolje je nestimulativno, saj je delo relativno visoko obdavčeno, premoženje pa relativno nizko.

Uveljavljanje davčnih olajšav je prekompleksno, kar podjetja postavlja v neenak položaj glede na njihovo velikost. Kdor si lahko privošči kader za urejanje birokracije, je lahko deležen večjih davčnih ugodnosti in posledično plača manj davka, za male podjetnike pa so takšni postopki predragi. Podobno velja za državne subvencije.

Infrastruktura

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

ŽELEZNICE IN JAVNI PROMET

Slovenija je trenutno ena od najbolj tranzitno obremenjenih držav v EU, promet pa predstavlja tudi enega od največjih virov emisij in onesnaženja. Infrastruktura železnic je zastarela, delež drugih oblik trajnostne mobilnosti pa ne narašča dovolj hitro. Pirati bomo prioritizirali investicije v sodobno trajnostno mobilnost.

Predlagani ukrepi:

Nadgradnja železnic na izmenični tok

Nadgradnja na izmenični tok je temelj moderne železnice, saj omogoča boljšo zmogljivost in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. Če želimo, da ljudje izberejo vlak namesto avta, potrebujemo stabilno in kakovostno infrastrukturo.

Javna uprava in regije

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Javna uprava mora delovati hitro in predvidljivo s ciljem zagotavljanja učinkovitega javnega servisa za ljudi in podjetja. Preveč časa in sredstev je izgubljenih v postopkih, ki so povsem nepotrebno kompleksni.

Nujne zadeve, ki so osrednjega pomena za življenja ljudi, je potrebno obravnavati prednostno in poskrbeti, da so gradbena, vozniška in druga dovoljenja izdana v razumnem roku.

Država in njene institucije morajo delovati bolj decentralizirano, s poudarkom na njihovi regionalizaciji in večji dostopnosti osnovnih storitev.

Informacijska družba

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Ministrstvo za digitalno preobrazbo bomo preoblikovali v novo Ministrstvo za informacijsko družbo, ki bo zadolženo za prehod v informacijsko družbo in razvoj le te. Glavni smoter ministrstva bo reguliranje prehoda v informacijsko družbo. Poleg tega bomo z njim zagotovili profesionalizacijo in debirokratizacijo državne informatike ter zagotovili digitalno suverenost državnih informacijskih sistemov.

Predlagani ukrepi:

Preko ministrstva bomo poskrbeli za uravnotežen razvoj informacijske družbe.

Razpršenost posameznih razvojnih politik v povezavi z digitalizacijo različnih sektorjev je dokazano neučinkovit pristop. Predlagano ministrstvo bo imelo močno vlogo v vladi in bo skrbelo za enakomeren in pravilno usmerjen razvoj informacijske družbe na vseh aspektih, tako v šolstvu, gospodarstvu, sociali, kot v javnem sektorju.

Kultura in mediji

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Kultura in umetnost igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju identitete naše družbe, opredelitvi njenih vrednot ter sta sestavni del demokratične države in kulturne dediščine. Poleg teh osnovnih funkcij bistveno kultura prispeva k izobraževanju in razvoju civilne družbe. Njene gospodarske koristi postajajo vse pomembnejše.

Kulturni model v Sloveniji je zastarel in potreben temeljite prenove. Kulturno politiko na področju vladnega in nevladnega sektorja, samozaposlenih v kulturi ter medijev v javnem interesu je treba na novo definirati.

Notranje zadeve

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Vlada si je s podreditvijo policije nakopičila toliko moči, da lahko posega v druge veje oblasti.

Z nadzorom nad delom policije lahko vlada zavira delo pravosodja, ustrahuje politične nasprotnike, po svoje interpretira zakone ter se odreši kakršnekoli kazni za zlorabo oblasti.

Policija je organ, ki bi moral v prvi vrsti služiti državljanom in zagotavljati njihovo varnost.

Predlagani ukrepi:

Zagotovili bomo, da bodo za komandirje policijskih postaj in na druga odgovorna mesta imenovani ljudje izključno na podlagi njihovih kompetenc, ne pa pripadnosti katerikoli stranki.
Imenovanje generalnega direktorja policije in izvajanje nadzora nad delom organa bomo prestavili v pristojnost posebnemu policijskemu svetu, v katerem bodo 4 člane izvolili neposredno državljani, 3 bo imenoval državni zbor, 5 članov bodo imenovali zaposleni na policiji, 3 pa bo imenoval sodni svet.
Za policiste na terenu bomo uvedli obvezno nošenje kamer. Vsaka interakcija policistov z državljani bo morala biti posneta.
Posnetki policijskih kamer bodo po primerni predelavi z namenom zaščite zasebnosti posnetih oseb in ob strinjanju vseh posnetih oseb lahko postali javno dostopen podatek. Za zagotavljanje dostopnosti posnetkov bomo vzpostavili poseben spletni portal.
Prepovedali bomo vse oblike biometričnih metod splošnega nadzora.
Zbiranje osebnih podatkov s strani policistov bomo omejili, obstoječe baze podatkov pa zavarovali pred zlorabo v drugačne namene od prvotnih, za katere so bili zbrani.
Vzpostavili bomo rajonsko delo policije, ki prinaša večjo vpetost v lokalno okolje.

Omilitev kaznovalne politike do kolesarjev

Omilili bomo pogoje za vzporedno vožnjo kolesarjev, saj je taka skupina hitreje in varneje prehitevana.
Spremenili bomo zakonodajo, ki kolesarje kaznuje enako kot voznike motornih vozil zaradi vožnje pod vplivom; preverjala se bo predvsem zmožnost varne vožnje, ob kršitvah pa bo kazen največ 200 €.
Odpravili bomo prakso kaznovanja kolesarjev, ki se poškodujejo kot samoudeleženci v prometni nesreči. Policija v takih primerih ne bo izrekala glob.
Vožnja brez luči bo kaznovana z globo do 40 EUR, v zameno pa bo kolesarju policija dala komplet snemljivih luči tako da bo lahko varno nadaljeval svojo pot.

Drugi, povezani ukrepi:

Kazni za prekrške bomo naredili sorazmerne posameznikovemu premoženju.
Legalizacija konoplje, dekriminalizacija psihadelikov, olajšanje dostopa v znanstvene namene

Obramba

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Mednarodno varnostno okolje se iz leta v leto poslabšuje, saj spremljamo rast tako konvencionalnih oboroženih konfliktov kot tudi hibridnih groženj in kibernetskih napadov. Mednarodno pravo je na največji preizkušnji v zadnjih desetletjih.

Evropska unija in Slovenija se morata na spreminjajoče se razmere pripraviti. Povečanje obrambnih zmogljivosti Slovenije in tesno sodelovanje z drugimi evropskimi državami na področju kolektivne obrambe sta nujna za ohranitev naše suverenosti in varnosti.

Slovenski obrambni sistem je bil v preteklih desetletjih zanemarjan, sredstva, ki pa so bila na voljo, pa so se v številnih primerih porabila neučinkovito in brez vsakršnega zunanjega nadzora.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Slovenija se vse pogosteje sooča z naravnimi in drugimi nesrečami. Posledice nesreč so zaradi podnebnih sprememb, nepremišljenega prostorskega načrtovanja in staranja infrastrukture vse hujše.

Temelj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji predstavljajo prostovoljci. Prostovoljni gasilci, gorski reševalci, jamarji, potapljači, vodniki reševalnih psov in številni drugi s svojim znanjem rešujejo življenja. Skupaj s poklicnimi gasilci, reševalci in drugimi službami tvorijo hrbtenico nacionalne odpornosti.

Pravna ureditev, ki sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavlja visoko stopnjo avtonomije, je načeloma ustrezna, vendar v praksi ni v celoti udejanjena. Podsistem zaščite in reševanja je obravnavan kot podaljšek obrambnega sistema, ne pa kot enakovreden in samostojen steber varnosti države.

Pravosodje

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Pravna država

Udejanjanje pravne države je eden glavnih ciljev naše politike in princip, ki usmerja naše delovanje

Pravno državo oziroma »vladavino prava« razumemo kot izvajanje državne oblasti na podlagi zakonov, skladnih z ustavo, z namenom zagotavljanja svobode, pravičnosti in pravne varnosti ljudi. Uresničevanje načel in institutov pravne države varuje posameznika in družbo pred samovoljo oblasti in v medsebojnih sporih.

Predlagani ukrepi

Zdrs pravne države, kot ga v zadnjih letih zaznavamo v nekaterih članicah Evropske unije, se ne sme udejanjiti v Sloveniji. Z njim bi bila povzročena velika škoda svobodi in kvaliteti življenja ljudi, pot nazaj k vzpostavitvi prejšnjih standardov pa težka in nepredvidljiva.
Slovenija je parlamentarna demokracija, zato bomo dosledno zagovarjali neodvisnost vseh vej oblasti, ki morajo delovati v okviru svojih pristojnosti.
Prepoznavamo, da so za delovanje pravne države izrednega pomena nadzorne institucije.
Te institucije lahko dobro izpolnjujejo svojo vlogo le, če je zagotovljena njihova popolna neodvisnost od državnih organov, katere nadzorujejo. Za ta namen je treba prenoviti trenutni sistem imenovanja vodilnih v teh institucijah, po katerem so kandidati predlagani s strani predsednika republike in nato izvoljeni s strani Državnega zbora.
V sistem izbire vodilnih je treba vključiti neodvisno strokovno sfero (predlaganje kandidatov s strani neodvisnih multidisciplinarnih komisij) in ljudstvo (izbira med kandidati na splošnih volitvah). O podobnih spremembah bi veljalo razmisliti tudi v primeru imenovanja sodnikov Ustavnega sodišča, najpomembnejše institucije z nadzorno funkcijo v državi.
Odločno se bomo zoperstavili tudi vsem poskusom rušenja neodvisnosti sodstva in se zavzemali za dosledno in pravočasno izvrševanje odločb Ustavnega sodišča.
Okrepili bomo demokratičnost, transparentnost in strokovnost zakonodajnih postopkov. Za dvig standardov pravne države je treba izboljšati tudi kulturo in prakso sprejemanja predpisov v Državnem zboru. Zakonodajni postopek je premalo transparenten, strokovna in splošna javnost je vanj pogosto vključena le formalno, medtem ko ji dejansko sodelovanje ni omogočeno. Predlogi predpisov so pomanjkljivo obrazloženi, med drugim pogosto ne vključujejo ustavnopravne utemeljitve vseh posegov v človekove pravice in ocene drugih posledic predpisa (na okolje, gospodarstvo itd.). Prepogosto se zlorablja sprejemanje zakonov po hitrem postopku kot tudi prepoved referendumskega odločanja o zakonu.
Pirati si zavzemamo za dosledno spoštovanje Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je državni zbor sprejel že leta 2009. Resolucija vsebuje konkretna pravila in smernice za zagotavljanje visoke ravni spoštovanja načel demokracije in pravne države pri sprejemanju predpisov, vendar za zdaj v praksi ostaja pretežno neuresničena.
Varovali bomo neodvisnost medijev, zaščitili žvižgače in okrepili civilno družbo. Potrebno je potegniti jasno ločnico med javnimi mediji in propagandnimi partijskimi oglaševalci. Pirati si zavzemamo tudi za spremembo medijske zakonodaje, ki bo to uredila in za zakonsko opredeljeno zaščito žvižgačev. Z ustrezno zakonodajo pa je potrebno zagotoviti tudi zaščito predstavnikov civilne družbe, novinarjev in drugih akterjev pred strateškimi tožbami proti javni udeležbi (SLAPP). (Glej tudi programski točki “Medijska reforma” in “Zaščita žvižgačev”).

Revizija zakonitosti in nastale škode zaradi preteklih spornih zakonov

Slovenija potrebuje resno in neodvisno revizijo spornih zakonov in paketov iz preteklosti, ki so pustili dolgotrajne posledice za ljudi, javne institucije in zaupanje v državo. Zavzemamo se za pregled zakonitosti, učinkov in nastale škode pri ključnih primerih (npr. Jazbinškov zakon, ZUJF, ZViS, RTV zakon 2006 ter protikoronski paketi 2020–2022), pri čemer mora biti jasno, kdo je imel korist in kdo je nosil breme. Namen ni politično maščevanje, ampak transparentno razčiščevanje odgovornosti, poprava krivic in postavitev standarda, da se država ne sme več graditi na “izrednih ukrepih brez posledic”.

Znanost in inovacije

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Znanost predstavlja ključno orodje dolgoročnega razvoja družbe in gospodarstva. Družbe, ki ustrezno vlagajo v znanstveni kader, so dokazano bolj odporne, inovativne in demokratične

Še posebej pereč problem je obstoječi sistem intelektualne lastnine, ki korporacijam omogoča kopičenje znanja in dobičkov, čeprav so sredstva za tovrstne raziskave pogosto javnega izvora.

Vrednotenje raziskovalnega dela v Sloveniji še vedno temelji na zastarelih kvantitativnih kazalnikih, ki niso ustrezen indikator dejanske kakovosti, družbene relevantnosti ali dolgoročnega vpliva posameznih raziskav.

Zunanje in evropske zadeve

Mon, 05 Oct 2026 00:00:00 +0000

Krovna načela zunanje politika

Zunanja politika Slovenije se mora ostreje zavzemati za spoštovanje mednarodnega prava, človekovih pravic in ozemeljske integritete suverenih držav. Pri tem moramo imeti enaka merila za vse. Zahtevati moramo odgovornost tudi in sploh takrat ko kršitve izvajajo države, ki jih smatramo za naše zaveznice.

Ne smemo ostati tihi opazovalci sveta. Biti moramo aktivna država, ki bo branila temeljne vrednote na katerih stoji mednarodni pravni red.

1. Bosna in Hercegovina

Stabilnost Zahodnega Balkana je odvisna predvsem od stabilnosti razmer v Bosni in Hercegovini, ki pa je daleč od zagotovljene. Disfunkcionalnost državnih institucij, ki izvira iz neučinkovite fragmentacije države in njenih entitet, zavira napredek države in spodbuja nezaupanje ljudi v njeno delovanje.