Predsedniški kandidat Marjan Šarec odgovoril na piratska vprašanja!

Objavljeno v kategoriji Demokracija, Gasilci, Predsednik republike.

 

Predsedniškima kandidatoma Borutu Pahorju in Marjanu Šarcu smo Pirati nedavno zastavili vprašanja o zadevah, ki se nam v povezavi s predsedniško funkcijo zdijo najpomembnejše.

Marjan Šarec nam je danes poslal svoje odgovore.

Kako ocenjujete delo KPK?
Po mnenju stroke in javnosti senat KPK ne deluje dobro, kar negativno vpliva na javno podobo KPK, s čimer se znižuje zaupanje javnosti v njeno delovanje. Vse skupaj pa seveda slabo vpliva tudi na zaposlene v KPK. Posledica pa je, da imamo državljanke in državljani upravičen občutek, da je korupcije vedno več in da le malo primerov dobi epilog.

Ali bo predsednik Republike prevzel (oz. ali bi po vašem mnenju moral prevzeti) odgovornost za imenovanje predsednika KPK?
Predsednik republike imenuje predsednika KPK na predlog posebne komisije. Vendar predsednik republike lahko imenovanje zavrne in se postopek izbire predsednika KPK ponovi. Torej je predsednik republike vsekakor odgovoren za delo senata KPK. Tu ni nobenega dvoma. On je tisti, ki ima zadnjo besedo pri imenovanju. Ali bo prevzel odgovornost za slabo delovanje KPK? Do sedaj je ni.

Kako komentirate odstop namestnice predsednika KPK Alme Sedlar? Kako komentirate dejstvo, da so od časa imenovanja Borisa Štefaneca odstopili že trije namestniki?
Tako kot vsak državljan sem lahko preko medijev spremljal pozive gospe Sedlar, da se nekaj stori glede slabega delovanja KPK in izgube zaupanja v javnosti. Zgodilo se ni nič. Gospa je imela dosti in je odstopila. Vse skupaj kaže na nevzdržno stanje v senatu KPK, ki bi ga morala aktualna politika razrešiti, če ima resen namen v boju proti korupciji.

Ali bi moral poseči v trenutno stanje na KPK in če da, na kakšen način?
Da, a poseže se lahko le na način, kot to predpisuje trenutno veljavna zakonodaja, ki je jasna. Brez državnega zbora ne bo šlo. Zato bi bilo potrebno pozvati državni zbor, da začne postopek razrešitve predsednika KPK v skladu z zakonom ter razrešitev tudi temeljito argumentirati. Je pa res, da v treh letih od imenovanja komisije ne predsednik republike, ne vlada, niti državni zbor niso pokazali resne pripravljenosti, da se o razrešitvi odloča, čeprav vsi govorijo o slabem delu komisije.
Druga možnost je sprememba zakona. Na način, da lahko predsednik republike predlaga državnemu zboru razrešitev celotnega senata KPK ali samo posameznega člana. Seveda mora predlog vsebovati tudi zelo tehtne razloge za razrešitev.

Na kakšen način boste kot predsedniški kandidat posegli v trenutno stanje v KPK in kdaj? Ali pa nameravate pustiti trenutno stanje do konca mandata g. Štefaneca (31. marca 2020)?
Stanje, kot smo mu priča na KPK, ne koristi državi, ljudem in našemu ugledu v tujini. V kolikor bom v nedeljo izvoljen za predsednika, bom v zelo kratkem času sklical posvet vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank. Na tem posvetu bom utemeljil svoje razloge zakaj menim, da predsednik senata ni več primeren za funkcijo, ki jo opravlja. Zelo jasno jih bom vprašal, ali so pripravljeni v parlamentu izpeljati postopek razrešitve predsednika KPK oziroma spremeniti zakon na način, kot sem ga opisal v prejšnjem odgovoru. Seveda pa bom odprt za vse ostale predloge. Predvsem pa naj pove stroka, ali je zakon smiselno spreminjati, in če da, kako, vse s ciljem biti učinkoviti pri boju zoper korupcijo in preprečiti, da bi politika vsakič, ko ji senat KPK ne bi odgovarjal, le tega zamenjala.

Predsednik RS ima pooblastila tudi na področju obrambe države, zato smo del vprašanj zastavili tudi na to temo:

Ali in kako boste podprli izboljšanje položaja pripadnikov različnih sestavov nacionalne varnosti?
V primeru izvolitve si bom prizadeval za izboljšanje gmotnega položaja na raven, ki bo tem sestavom omogočala ustrezno konkurenčnost in primerljivost na trgu dela. Sodobni sistemi morajo temeljiti na visoko kvalitetnih in izobraženih kadrih, ki bodo sposobni rokovati z vedno bolj kompleksno tehniko in tehnologijo. Takšne kadre pa poleg denarne nagrade stimuliraš z reševanjem stanovanjskega problema, možnostjo dodatnega izobraževanja, delom na nalogah v tujini, stimulativnim okoljem in podobnimi vzpodbudami.

Ali podpirate in kako si zamišljate potrebno reorganizacijo Slovenske vojske?
Vsaka reorganizacija Slovenske vojske mora izhajati iz ustavno opredeljenih nalog Slovenske vojske predvsem pa finančnih, materialnih in človeških virov. Slovenska vojska mora biti majhna, a kakovostno oborožena sila, sposobna izvajati z ustavo in z zakonom opredeljene naloge. Temeljiti mora na kvalitetnem, izobraženem in profesionalnem kadru, ki razume sodobne varnostne izzive in zna pripraviti nanje ustrezne odgovore. Po letih eksperimentiranja se je potrebno vrniti k osnovam na način, kot se k njim vračajo države celotne Evrope, vključno z EU in Natom.
Izhodišče oblikovanja in razvoja vojske more biti nacionalna obramba in izpolnjevanje zavezniških obveznosti in temu mora biti prilagojen ustrezno tudi njen model opremljanja. Letne ocene stanja bojne pripravljenosti Slovenske vojske so že več let nezadostne, zato je potrebno pri analizi stanja in ukrepov, ki bodo kasneje sledili, ravnati skrajno previdno in premišljeno, da ne porušimo še tistega zdravega jedra, ki ga Slovenska vojska danes ima.

Sistem zaščite reševanja in pomoči v večini temelji na prostovoljnih pripadnikih različnih sil, gasilcev, gorskih reševalcev, jamarskih reševalcev, pripadnikov kinološke zveze Slovenije in številnih drugih ter Civilni zaščiti. Vsi dnevno rešujejo človeška življenja, živali, naravno okolje in premoženje ter s tem tudi občutno prispevajo k bruto družbenemu premoženju Slovenije. Ali podpirate predlog, da se pripadnikom prostovoljnih reševalnih sestavov, ki aktivno sodelujejo v reševalnih akcijah zagotovi dodatek k pokojnini?
Vsekakor. Se mi pa zdi, da politika na državni ravni enostavno noče razumeti, koliko prostovoljni pripadniki različnih sil s svojim delom, znanjem, neprestanim izpopolnjevanjem, prostim časom, ki ga namenjajo temu ter seveda intervencijam, dajo državi. Odnos države do teh struktur ni dober, jemlje se jih za nekaj samoumevnega, kar kažejo tudi dogodki pri povišanju plač poklicnih gasilcev.

Ali podpirate prizadevanja poklicnih gasilcev k uskladitvi njihovih plač, da bodo le te primerljive z ostalimi podobnimi poklici?
Da.

Kako gledate na dejstvo, da nekaterim zaposlenim na področju nacionalne varnosti kršijo delovno pravne pravice, tudi s tem, da jim nepriznavanj zakonsko zagotovljenih nadomestil za bolniško odsotnost ter odsotnost zardi koriščenja dopusta?
To je odsev zelo žalostnega stanja v sistemu nacionalne varnosti in podobno je tudi v drugih sistemih in podsistemih. Pri tem problemu gre za dolgoletno politično in strokovno zmanjševanje standardov vodenja in upravljanja, ki ni več sposobno izvajati in zagotavljati niti svojih najbolj osnovnih zakonskih funkcij. Kot kandidat za predsednika Republike Slovenije bom sistemu nacionalne varnosti in vsem drugim sistemom posvetil veliko več pozornosti, kot so jih bili deležni doslej.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!