Potrebno je takojšnje ukrepanje zoper energetsko revščino

Cene naftnih derivatov, elektrike, ogrevanja in drugih energentov rastejo, prav tako tudi cene mnogih drugih osnovnih dobrin. Približuje se zima, ki bo s takšnimi cenami za veliko ljudi predstavljala preživetveni izziv.[1]

V energetski revščini je že leta 2018 živelo 35.000 gospodinjstev oziroma 4 % vseh.[2]

Energetska revščina najpogosteje prizadene najbolj ranljive skupine prebivalstva, kot so starejši, brezposelni, samohranilci in zaposleni z nizko plačo. Mnogi nimajo denarja za ogrevanje stanovanja, zato sredi mrzlih zimskih dni zapirajo radiatorje, se grejejo le s pečico v kuhinji, ali pa ogrevajo zgolj eno sobo v preveliki in prepišni hiši.

Eko sklad tudi letos ranljivim skupinam ponuja nepovratna sredstva za energetsko prenovo domov. Občani, ki so prejemniki redne socialne pomoči, se pri svojem CSD-ju lahko naročijo na brezplačni obisk energetskega svetovalca na domu, nato pa lahko, v kolikor izpolnjujejo vse pogoje, pridobijo subvencijo za energetsko prenovo.[3]

Vprašanje je, kako uspešna je promocija tega programa med tistimi prebivalci, ki živijo sami in v odročnih krajih, ter med tistimi, ki so s strani družbe spregledani, in tistimi, ki so jim birokratski postopki težko razumljivi.

Nevladne organizacije so februarja letos vlado pozvale, da prepove odklop električne energije in plina med epidemijo, socialno ogroženim pa dodeli sredstva za plačilo stroškov. Vlada v protikoronske pakete njihovih predlogov ni vključila.[4]

Vlada bi morala prisluhniti nevladnim organizacijam, ki opozarjajo na energetsko revščino, in sprejeti ukrepe, ki jih predlagajo.


  1. https://prt.si/rastcenenerg ↩︎

  2. https://prt.si/energrev ↩︎

  3. https://prt.si/eskladerev ↩︎

  4. https://prt.si/pozivenerev ↩︎