Anonimni avtor
* Avtorjem omogočamo anonimnost, saj nekateri še ne želijo biti asociirani kot člani stranke. Za več informacij se obrnite na zapisi@piratskastranka.si.
Vsi blog zapisi

Potovati naprej v čas

7. December, 2012 (nazadnje posodobljeno: 4. July, 2018)
Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Zasebnost, nadzor in varovanje podatkovEfektivna transparentnost
Objavljeno v kategoriji: Zasebnost in nadzor

Če smo se v prejšnji objavi dotaknili slabih zgledov, je sedaj prav, da poiščemo še kakšnega pozitivnega. Drugod po Evropi ni vse tako slabo, kot je trenutno v Nemčiji. Pravzaprav so prenekatere države uvedle napredne in v prihodnost usmerjene principe. Med njimi prednjači Estonija, država tako rekoč na robu evropskega zemljevida.

Sam sem bil nazadnje v Estoniji pred skorajda desetletjem, vendar so bili Estonci že tedaj, v primerjavi z nami, v vesoljski dobi. Takrat sem imel možnost od blizu spoznati njihov šolski sistem, in to na različnih ravneh, od osnovnih šol do univerz. Vendar se bom raje posvetil drugim, bolj piratskim temam.

Ob prihodu v državo te najprej pozdravi krasno novo mednarodno letališče na prvi pogled precej asketsko, a še vedno odraža visoko tehnološko družbo. Druga opazka je presenetljiva tišina. Estonci ne slovijo kot zgovorni ljudje, pravzaprav ljubijo mir in tišino. Med sosedi zato pogosto (in neupravičeno) veljajo za ne najbolj bistre. Vendar se zdi, da so od osamosvojitve naprej sprejeli veliko pravilnih odločitev, zaradi česar lahko danes uživajo sadove informacijske tehnologije veliko bolj kot druge evropske države.

V nadaljevanju bom opisal nekaj izkušenj iz te dežele.

Tragična zgodovina

Estonijo je močno zaznamovala skoraj šestdeset let trajajoča sovjetska okupacija, ki je trajala od leta 1944 do 1991. Drugo svetovno vojno je država končala v klavrnem stanju. Poleg zrušenega gospodarstva je izgubila še 25% prebivalstva. Nov sovjetski okupator je videl v deželi predvsem strateški interes za potrebe svoje armade in je že zgodaj začel s prisilno rusifikacijo države. Rusija oz. kasneje Sovjetska zveza je Pribaltske države že od nekdaj obravnavala kot del svojega ozemlja. Prišlo je do načrtnega priseljevanja Rusov, ki danes predstavljajo kar 24 % prebivalstva.

Za razumevanje nadaljnjega razvoja države je zelo potrebno razumeti, da je bilo to obdobje za Estonce zelo boleče. Leta 1991 so skozi “pojočo revolucijo” prišli skoraj nenasilno do samostojnosti. Medtem ko so se druge post-socialistične države vsaj trudile ohraniti del starega gospodarstva, so Estonci namensko pustili propasti vse, kar je bilo sovjetskega izvora. Želeli so si svežega začetka.

Po osamosvojitvi se je Estonija izrazito usmerila v prihodnost, v visoko in še posebej informacijsko tehnologijo. Za to se je imela zahvaliti predvsem mlademu novemu vodstvu države. Prvi estonski premier Mart Laar je bil ob izvolitvi star le 32 let.

Brezžično omrežje

Šele ko prižgeš računalnik, opaziš, da je na voljo odprto in javno brezžično omrežje. To je dostopno dobesedno na vsakem koraku, saj je danes država (skorajda) v celoti pokrita z Wifi-jem. Razlog za to tiči v njeni ustavi – Estonija je namreč leta 2000 razglasila dostop do interneta za temeljno človekovo pravico. Splošno mnenje je bilo, da je internet preprosto ključen za normalno življenje v 21. stoletju. Linar Viik, spletni guru in eden od ključnih mož estonske spletne renesanse, je o tem rekel naslednje:

We realised that if the government was going to use the internet, the internet had to be available to everybody. So we built a huge network of public internet access points for people who couldn’t afford them at home.

V praksi je to pomenilo, da je država začela graditi javno mrežo wifi točk na javnih krajih in skupaj z zasebnimi parterji s signalom pokrila celotno državo. Wifi najdeš na tako neverjetnih krajih, kot so avtobusi in celo v narodnih parkih. To sem lahko izkusil tudi sam, ko smo sredi nekega od boga pozabljenega močvirja nekje na jugu države prižgali prenosnik in na začudenje vseh našli krasen wifi signal.

Država je tudi spodbudila zasebne imetnike, kot so na primer bari in kavarne, naj odklenejo svoja brezžična omrežja, da pripomorejo k boljši pokritosti najbolj obiskanih točk. Danes nekako velja, da če bar ne ponuja lastnega wifija in svežega časopisa, ga tako rekoč ni. K temu je precej pripomogla nevladna organizacija wifi.ee, ki v marsičem spominja na našo wlan slovenia.

E-država in e-volitve

Estonija je eden od pionirjev ne samo na področju e-uprave, temveč je šla še korak naprej in kot ena prvih držav na svetu omogoča tudi e-volitve. Leta 2005 so oblasti poskusno omogočile ljudem, da volijo predstavnike v lokalne skupnosti tudi elektronsko. Elektronske volitve so omogočili tudi v letih 2007, 2009 in 2011, pri čemer so bile volitve 2007 in 2009 parlamentarne. Število volivcev pridno narašča:

  • 2005: lokalne volitve, 9.317 volivcev je volilo preko spleta (1.9%),
  • 2007: parlamentarne volitve, 30.275 volivcev je volilo preko spleta (3.4%),
  • 2009: lokalne volitve, 104.415 volivcev je volilo preko spleta (9,5%),
  • 2011: parlamentarne volitve, 140,846 volivcev je volilo preko spleta (15,4%)

(vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Electronic_voting_in_Estonia)

Seveda gre za kontroverzno temo, saj nad vsakim tovrstnim procesom stalno visi nevarnost zlorab. Sistem elektronskih volitev je med elektronskimi strokovnjaki sporna tema in prav je, da se preizkusi več pristopov. Pri tem je pomembno predvsem to, da si je Estonija upala in pokazala drugim državam, da elektronske volitve niso le teoretična možnost. O samem principu glasovanja, kriptiranju in podobnih podrobnostih se je pred časom zelo lepo razpisal Wired.

Na področju e-uprave je država zelo dobro razvita. Prvi korak je bila dokončna uveljavitev elektronskega podpisa kot nadomestka resničnega, kar se je zgodilo že v devetdesetih. Nato je država uvedla nove kartice, s katero se lahko vsak državljan identificira na spletu za opravljanje različnih e-storitev, od prijav/odjav bivališča do registracije avtomobila in prijave davčne napovedi ter celo urejanja zdravstvenih zadev. Kartica je edinstvena in omogoča dostop do vseh storitev tudi iz tujine.

Šolstvo

Država je temeljito reformirala šolstvo in ga prilagodila usmeritvi v informacijsko ekonomijo. Že od leta 1997 so vse šole opremljene z dostopom do interneta in prav tako omogoča izvajanje določenih storitev preko spleta, kot je na primer projekt eKool. Gre za spletni portal, ki omogoča boljšo komunikacijo med starši, učitelji in učenci. Starši imajo na primer takojšen dostop do šolskih ocen, odsotnosti, predmetnika, domačih nalog in drugih podatkov, ki so jih prej lahko dobili le na govorilnih urah.

Letos so estonske osnovne šole prvič dodale v šolski program tudi obvezni predmet programiranja. Želja je, da bi se vsak otrok spoznal s programerskim svetom, ki omogoča poganjanje strojev, kot je ta, preko katerega bereš ta tekst. V šolskem letu 2012/13 so oblasti zagnale nekaj pilotnih projektov.

Ta projekt je po svoje tudi kontroverzen. Jeff Atwood, še en spletni guru, ni najbolj navdušen nad splošnim znanjem programiranja. Kot se je izrazil na svojem blogu:

Look, I love programming. I also believe programming is important … in the right context, for some people. But so are a lot of skills. I would no more urge everyone to learn programming than I would urge everyone to learn plumbing.

Malo o ekonomiji

Čeprav to ni neposredno povezano s temo, mislim, da je prav, da se omeni. Estonija je v ekonomskem smislu zelo sledila naukom Miltona Friedmana z deregulacijo in privatizacijo. Že zgodaj v 90ih so vpeljali enotno davčno stopnjo. Nočem polagati nobenih vrednostnih sodb ali je bilo to dobro ali ne. Rad bi le podal nekaj faktov. Po zlomu borz v 2008 je Estonija doživela hudo gospodarsko krizo. Brezposelnost se je v letu dni povečala iz 3.9% (2008) na 15.6% (2009). Gospodarstvo se je v enem letu skrčilo za skoraj 15%. Danes, 3 leta po zlomu, se je že lepo pobrala, uživa 8% gospodarsko rast, izravnan proračun in država je skoraj brez zunanjega dolga (6%).

Finska

Estonija ni edina regionalna spletna sila. Estonija je veljala za pridno učenko in protežiranko njene velike severne sosede Finske. V zadnjem času se pa na tematiki spleta zmerom bolj preobraža iz učenke v učiteljico. Tri leta nazaj je Finska po zgledu Estonije razglasila internet za človekovo pravico, oziroma je šla še korak dlje – zapisala je, da ima na Finskem vsak dostop do širokopasovnega interneta.

Zaključek

Potovanje smo takrat zaključili v ljubki prestolnici Tallinu, kjer v bližini starega mestnega jedra že rastejo prve stolpnice. Lani je nacionalnega paradnega konja, podjetje Skype, kupil Microsoft. Lokalno znanje se je zelo dobro unovčilo na mednarodnem trgu in to po mojem mnenju nakazuje trend prihodnjega razvoja.

Estonija lahko v marsičem ponudi pozitiven zgleda na področju razvoja informacijske družbe, vendar je treba razumeti, da ukrepi, ki so jih vpeljali, niso vedno neposredno prenosljivi na druge države. Na Estonijo moramo gledati predvsem kot na svetel zgled, ki dokazuje, da se da narediti marsikaj. Da popolna e-uprava ni le utopija, da elektronski podpis deluje in da so e-volitve možne in izvedljive.

Ne smemo pozabiti, da vedno obstaja nevarnost, da zdrsnemo po nemški poti spletnih omejitev in oviranja razvoja. Lahko pa se odločimo in sledimo estonskemu zgledu. Izbira je na dlani.


Lektor / Prevajalec: Miha S

* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.