Anonimni avtor
* Avtorjem omogočamo anonimnost, saj nekateri še ne želijo biti asociirani kot člani stranke. Za več informacij se obrnite na zapisi@piratskastranka.si.
Vsi blog zapisi

Politična integriteta in etika

13. August, 2015 (nazadnje posodobljeno: 12. July, 2018)
Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Spoštovanje človekovih pravicDržava in njeni javni servisi
Objavljeno v kategoriji: Piratske vrednote, Pravna država, Transparentnost

Država je skupnost svobodnih ljudi.
– Aristotel

Kakšna naj bo država?

Že Aristotel je pisal o tem, da mora biti vladavina takšna, da upošteva skupni interes ljudi; takšna vladavina je pravična. Takšne oblike, ki upoštevajo le interes vladarjev (ali, preneseno v današnji čas, interes ozkih interesnih skupin) pa je označil za pokvarjene in sprevržene, ker so tiranske.

Kaj sploh je politična integriteta?

Integriteto opredeljujeta poštenost in močna moralna načela.

Politik je vedno služabnik ljudstva. Že Ustava RS v 3. členu oblast daje ljudstvu, ljudstvo pa to oblast izvršuje neposredno in z volitvami. Politiki, sploh ko govorimo o izvoljenih predstavnikih ljudstva, naj bi torej le izvrševali voljo ljudstva. Ali drugače, ljudstvu naj bi služili.

Zaobljubo služenja ljudstvu pozna npr. prisega predsednika države v Rusiji, ne pa tudi v Sloveniji (slovenska prisega pozna zahtevo spoštovanja ustavnega reda, ravnanje po svoji vesti in delovanje za blaginjo države).

Lahko rečemo, da ima politik politično integriteto, kadar deluje:

  • moralno (upošteva splošna pravila družbe; gre za tisto, kar misli in želi družba)
  • etično (njegove odločitve temeljijo na podlagi razumskih argumentov)

Preseči je torej treba miselnost, da je politik nekdo, ki ima (v primeru izvolitve) neomejena pooblastila in je odgovoren le tistim, ki so ga izvolili. Ker je politik predstavnik ljudi (vseh ljudi, ne le svojih volivcev!) in hkrati njihov služabnik, mora biti prvi, ki s svojo moralno in etično držo daje zgled ostalim.

Razlika med moralo in etiko

Morala je skupek splošno (družbeno) priznanih pravil. Ta pravila so lahko ustna ali pisna. Pozna jo tako religija (v obliki svetih knjig, zapovedi), kot civilne in državne ustanove (zakoni, ustave, statuti, kodeksi). Lahko rečemo, da je morala vsiljena, saj je njeno neupoštevanje navadno kaznovano (svečeniki, policija, vojska), zahteva torej sledenje splošno sprejetim pravilom.

Temeljno vprašanje morale je: Kaj je prav in kaj narobe.

Etika po drugi strani ni zapisljiva, saj ne zahteva slepega sledenja pravilom, temveč zlasti razmišljanje s svojo glavo! Etika je nekaj, kar se nahaja “znotraj” vsakega posameznika – je neodvisna od zapisanih pravil, zato je lahko tudi v nasprotju z moralno večino ali zakoni oz. pravili (ugotavlja njihovo pravičnost!). Zahteva odgovornost samemu sebi ter prihodnosti in potomcem.

Temeljno vprašanje etike je: Kaj je pravično in kaj nepravično.

Razum, ideologija ali oboje?

Ni nujno, da se etika (razum) in ideologija (morala, ideologija, zakoni) izključujejo. Kadar se prekrivajo, ni težav. Težave se pojavijo, ko je etika v nasprotju z ideologijo oz. zapisanimi pravili. “Pravično” namreč presega zapisljivo pravo in biti etičen pomeni tudi sprevideti, da so zakoni, morala ali ideologija lahko nepravični.

Ideologija je sicer neločljivo povezana z moderno politiko. Politične stranke so tiste, ki sledijo svojim ideologijam, torej skupkom vrednot in prepričanj. Ker pa ideologija zapoveduje predpisane vrednote, etika v takem okolju pravzaprav ni možna, saj je etika neodvisna od zapisanih pravil. Ideologija ima več skupnega z moralo, saj je vnaprej predpisana in je njeno temeljno načelo »ubogaj!«.

Kaj pa razum?

Nujno potrebujemo politike, ki ne sledijo zgolj slepo ponavljajočim se mantram, temveč sledijo razumskim argumentom, četudi so v nasprotju z “njihovo” ideologijo. To je tisto, čemur lahko rečemo etičnost.

Etičnost v politiki

O etičnosti v politiki bomo lahko govorili šele, ko se bosta v ospredje prebili dve kategoriji:

  • pravičnost, brez katere ni mogoče niti vladati, niti biti vladan (pravičnost je torej kategorija, za katero smo odgovorni vsi, ne samo politiki!),
  • enakost oz. sorazmerna enakost, ki naj ne bo zgolj navidezna, kot jo poznamo danes (neenakost pred zakoni, omogočanje šolanja glede na finančni status ipd).

Lahko torej rečemo, da je potrebna sprememba kulture v politiki. Ker pa politika ni (in tudi ne sme biti!) ločena od družbe, temveč je njen neločljivi del, se mora sprememba začeti pri nas samih.

Bolj kot bomo sami v vseh sferah našega življenja (služba, šola, zasebno življenje, vzgoja) v ospredje potiskali ti dve kategoriji, bolj bomo pripomogli k ustvarjanju kulture, v kateri bo etično delovanje (in s tem politična integriteta in higiena) postalo stalnica in ne izjema.

Ali drugače – ustvarimo družbo, ki bo sama izločala ljudi (ne samo politike), ki so neetični in katerih delovanje koristi le ozki skupini “izbranih”.

 


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.

Vsebine povezane z isto programsko točko

izjava
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Preprečimo sporazum ACTA, ki omejuje svobodo in razvoj!

blog
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Sanje mavričnih ljudi

blog
Prav tako o programski točki: Spoštovanje človekovih pravic

Zakaj je zasebnost pomembna