Policija ni orodje za izpolnjevanje obljub političnih strank!
Nova vlada ima težave z razumevanjem tega, kako deluje država.
Pred očmi javnosti se je v zadnjih dneh odvila saga medsebojnih obtožb med predsednikom vlade in ministrico za notranje zadeve. Spor je v marsičem razgalil delovanje vlade in koalicijskih strank.
Pod vprašajem je odnos nove vlade do koncepta pravne države, delitve oblasti, nujne neodvisnosti represivnih organov in transparentnosti, skratka temeljnih postulatov sodobne demokratične družbene ureditve.
Zaskrbljujoče so zlasti izjave ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan o tem, kako si vlada predstavlja neodvisnost policije – njena definicija zgolj "organizacijske neodvisnosti policije", ne pa tudi politične, je identična pogledu na neodvisnost policije s strani pretekle vlade in takratnega ministra Aleša Hojsa.
Iz izjave ministrice za pravosodje gre razbrati, da nova vlada policijo jemlje kot podaljšek lastne politike in ne kot institucijo, ki bi morala delovati samostojno v sklopu zakonskih in strokovnih okvirjev.
To tezo potrjujejo tudi besede državne sekretarke Maše Kociper: "Lindavu ni nihče očital, da svojih postopkov ni opravljal v skladu z zakonom. Očitalo se mu je, da ni izpolnil obljube, ki je bila dana volivcem."¹
Pri tem se postavlja vprašanje, kaj so obljube, dane volivcem? Ali so to obljube po čiščenju vseh, ki vladi niso po godu v imenu čiščenja “Janševih” kadrov? Če je temu tako, gre za politične čistke, ki jim ne sme biti mesta v pravni državi. Očitati v.d. direktorja policije, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub, je brez dvoma oblika političnega pritiska.
Policija mora delovati v korist ljudi, ščititi državno in pravno ureditev vse v skladu s strokovnimi smernicami in zakoni, njihova naloga ni izpolnjevanje nikogaršnjih predvolilnih obljub. Za izpolnjevanje političnih obljub imajo tako vlada kot poslanci državnega zbora številna druga, legitimna orodja. Poskus vplivanja na ministrico za notranje zadeve in vodstvo policije to nikakor ni.
Stanje, v katerega je policijo s svojim političnim kadrovanjem spravila bivša vlada, je nevzdržno. Depolitizacija policije je dolgotrajnejši proces, ki ga lahko izpeljejo le ljudje z integriteto in strokovnjaki, z uvajanjem sistemskih sprememb in lastnim zgledom. Politične čistke in politično kadrovanje na osnovi politične pripadnosti bo stanje samo še poslabšalo².
Gibanje Svoboda je pred volitvami obljubilo, "da bodo zlorabe in škodljive vplive politike na institucije preprečevali z nadaljnjo profesionalizacijo in krepitvijo ustreznega civilnodružbenega nadzora.".³ Marsikje se žal dogaja ravno nasprotno.
Pirati smo od nove vlade zato pričakovali, da bo policijo obljubam primerno postavila na pot prave depolitizacije. Žal pa je zdaj postalo razvidno, da jim za to manjka še precej znanja in razumevanja, kako sploh oblast deluje. Ali pa gre za izkoriščanje tako imenovanega “čiščenja” za politično kadrovanje, tokrat z njihovimi kadri. Kam to pelje, smo videli v preteklosti.
Demokratične države se ne da voditi kot podjetje, izbiramo lahko le med demokracijo ali avtokratsko "učinkovitostjo". Prva naj bi delovala v korist vseh, druga pa se slej ko prej sprevrže v zlorabo oblasti na račun bogatenja maloštevilnih posameznikov. Pirati pri tem vedno izberemo demokracijo!