Anonimni avtor
* Avtorjem omogočamo anonimnost, saj nekateri še ne želijo biti asociirani kot člani stranke. Za več informacij se obrnite na zapisi@piratskastranka.si.
15. November, 2012 (nazadnje posodobljeno: 4. July, 2018)
Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Patenti
Objavljeno v kategoriji: Patenti

V preteklosti smo razvili sistem patentiranja z namenom ščitenja avtorjev in spodbujanja splošnega tehnološkega razvoja. Vendar se danes postavlja vprašanje, ali patentna zakonodaja, ki ostaja v osnovnih postulatih že več kot stoletje nespremenjena, sploh še služi svojemu namenu?

Patenti so danes za gospodarske subjekte še vedno pomemben poslovni model, so del njihove strategije razvoja, a so tudi njihova nočna mora. V tem prispevku bomo na kratko pogledali kaj je bistvo patentov in poskušali razumeti težave, ki so povezane z njimi in izpostavili nekaj izzivov, za katere menimo, da je patentno varstvo že danes povsem neprimerno in celo škodljivo. Lahko celo rečemo, da danes patenti že morda odmirajo in da se bodo v bližnji prihodnosti prikazali novi modeli in ureditve, za zdaj pa se opaža predvsem vse večji pomen poslovne skrivnosti.

Razprava o tej problematiki pa je zlasti pomembna tudi zaradi napovedane uvedbe evropskega patenta s strani Evropske unije, kar bo imelo vpliv tudi na našo nacionalno zakonodajo, neke resne debate o tem pa ni zaslediti.

Kaj je patent?

Patent je monopol, ki daje imetniku pravico izključne ekonomske rabe nad izumom za neko zakonsko določeno dobo. Prosilec mora v zameno za dodelitev patenta javno razkriti vsebino izuma, kar naj bi koristilo vsem, saj lahko to inovacijo nadgrajujejo oz. opazujejo in raziskujejo, medtem ko seveda nihče ne sme izdelovati, uporabljati, uvažati oz. izvažati predmeta potrjenega izuma brez dovoljenja imetnika patenta. Imetnik pa lahko dovoli uporabo patenta v zameno za določeno nadomestilo. Patenti so ozemeljsko omejeni in se zato patentne prijave vlagajo predvsem v državah, kjer so ustrezno veliki trgi in zagotovljeno primerno pravno varstvo patentov, to so recimo ZDA, Japonska, Avstralija, Indija, Kanada, države Evropske skupnosti. Izum mora izpolnjevati tri pogoje za pridobitev patenta in sicer mora biti predmet izuma taka novost, ki še ni bila nikoli patentirana oziroma kakorkoli drugače objavljena, mora biti v tolikšni meri inventivna, da še ni poznana javnosti in da do sorodnih spoznanj ne bi prišel povprečen strokovnjak glede na poznavanje obstoječih patentov in stroke ter da je inovacija gospodarsko uporabna.

Patent danes

Zdi se, da so tudi patenti čedalje večja težava za gospodarski in tudi obči razvoj. Nekako so se zataknili v že zdavnaj preživetem konceptu industrijske dobe 19. stoletja. Potrebno je upoštevati tudi, da glede predmeta patentov veljajo različna pravila po posameznih državah in tako je v ZDA patentno varstvo širše kot v Evropski skupnosti, kar pomeni možnost pridobitve patenta v ZDA za določena odkritja, ki jih v Evropi ne bi priznali.

Dalje je potrebno izpostaviti, da mali inovatorji pridejo že na začetku do težave, saj je patentna zaščita zanje finančno velik strošek, ki ga pogosto ne zmorejo in tu so velike korporacije v znatni prednosti. Nadalje je tudi vprašljiva kvaliteta patentov, saj so patentni uradi dobesedno zasuti s patentnimi prijavami in se lahko zgodi, ne le da traja preizkušanje patenta določeno dobo in da stane, na drugi strani hiter napredek na nekaterih področjih prinaša vedno nove inovacije in so podeljeni patenti lahko že preteklost z vidika gospodarstva. Splošno pa lahko rečemo, da je patentno varstvo dopustno in smiselno takrat, kadar je izum težko razviti, torej je povezano z visokim vložkom časa, denarja in drugih virov, ga je pa enostavno za skopirat – sem sodi večina izdelkov starih industrijskih panog.

Patenti so sicer za nova, tudi visokotehnološka podjetja lahko še vedno pomembni, saj predstavljajo temelj za evaluacijo in osnovo pri sklepanju pogodbenih razmerij z večjimi partnerji, predvsem multinacionalnimi korporacijami. Predvsem slednje se od patentov počasi obračajo k večjemu varovanju poslovne skrivnosti in s temi idejami pošiljajo svoje dobro plačane lobiste vplivati na zakonodajalce po svetu.

Težave oziroma zlorabe patentov

Dejstvo je, da so nekateri patenti nesprejemljivi. Kot povsem nesmiselne lahko označimo patente bazičnih stvari – kot je recimo znana situacija glede patentiranja oblike mobilnega telefona, ki je predmet velikega spora med znanima proizvajalcema tovrstnih izdelkov. Nesprejemljivi so tudi patenti, ki se nanašajo na medicinske postopke in ki so kakorkoli povezani z življenjem in zdravjem, prav tako so absurdni in hkrati zelo škodljivi patenti na živih bitjih, torej tako rastlinah kot na živalih. Patenti, katerih izvor temelji na raziskavah opravljenih z javnim denarjem, bi morali biti v javni domeni in biti ustrezno zaščiteni, da se z njimi ne bi okoriščali posamezniki.Poleg tega se nikoli ne bi smelo dovoliti patentiranja ničesar živečega. Dopusti se možnost za patentiranje postopkov za razvoj živih organizmov ali delov organizmov, samih organizmov pa ne (najsi gre za celice, rastline ali večcelična bitja).

Kot že prej omenjeno je danes čedalje bolj pereča težava s patenti zaradi njihove zlorabe. Največja zloraba se trenutno zdi delovanje velikih multinacionalk, ki patentirajo marsikatero banalnost predvsem zato, da se lahko prek uglednih, visoko specializiranih in dobro plačanih odvetniških pisarn lotijo konkurence z neobvladljivo količino dokumentov na pristojnih sodiščih. Zdi se, kot da te patente zbirajo zgolj iz razloga, ker nimajo novih produktov, ki pa jih ima konkurenca. Navadno je edina prednost velikih igralcev na trgu, da imajo finančno moč. To izkoriščajo za to, da nenehno prežijo na zanimive projekte in jih bodisi kupijo ali pa (pravno) uničijo. Odveč je na tem mestu izpostavljati, da opisan poslovni model, nam končnim uporabnikom, te izdelke močno draži.

Z vidika dramatičnih sprememb, ki smo jim bili priča v zadnjih nekaj letih v svetu, je smiselno izpostaviti tudi problem posrednikov med znanjem in izdelkom. Eden najlepših primerov je zdravilo, saj lahko opazimo, da imajo svoj delež v njegovi končni ceni ne le iznajditelj učinkovine in proizvajalec, temveč tudi zdravniki, lekarnarji, veledrogeristi, strokovnjaki za marketing, pravne zadeve in še posebej za patentne postopke, da omenimo le najbolj prepoznavne, kar vse vpliva na mnogo višjo končno ceno, kar je najmanj etično sporno in problematično, saj naj bi bilo zdravje ena izmed netržnih kategorij zaradi poudarjenega javnega interesa.

Zdravila

Posebno težavna je problematika patentnega varstva zdravil in drugih farmacevtskih proizvodov. Dejstvo namreč je, da imajo farmacevtske korporacije povsem drugačen interes, kot ga imamo potrošniki oziroma v konkretnem primeru bolniki. Komercialno zanimive za raziskave so tiste bolezni, za katerimi zboli dovolj velika masa ljudi predvsem iz zahodnih držav, ki si lahko privoščijo dolgotrajno zdravljenje z množico tablet, ki jih je potrebno konzumirati večkrat dnevno. Tipične so recimo bolezni srca in ožilja.

Raziskave na področju bolezni, ki so zelo redke, kjer torej komercialnega interesa ni, pa je napredek v celoti odvisen od javnih sredstev, ne glede na to pa si farmacevti na koncu radi prisvojijo patent za končni izdelek – zdravilo in ga temu primerno tudi zaračunavajo.

Vsak pošten zdravnik družinske medicine vam bo rad pojasnil še sledeče, in sicer da radi pretiravajo in pogosto predpišejo preveč zdravil. Gre namreč za dosledno spoštovanje smernic, ki so jih pisali opinion leaderji, renomirani profesorji specialisti medicine, ki so posredno ali neposredno istočasno tudi na plačilnih listah farmacevtov, saj z njimi glede na svoje bogato znanje in izkušnje sodelujejo pri razvoju zdravil. Tako ni nič nenavadnega, da posameznik uživa več kot deset različnih vrst zdravil istočasno, čeprav so strokovne študije jasne. Po tretjem sočasno predpisanem zdravilu namreč komplianca začne padati in istočasno ne poznamo več dobro medsebojnih učinkovanj zdravil, kar lahko privede do stopnjevanja že znanih stranskih učinkov ali do pojava novih, še neraziskanih stranskih učinkov.

PRIMER: Tako za srčno popuščanje dobiš takoj tri do štiri nujna zdravila, ki dokazano podaljšujejo preživetje (ACEI, spironolakton in beta blokator – po novem lahko še SSRI) in še dve, ki izboljšata kvaliteto življenja – diuretik in kardiotonik (digoksin). Seveda ima tak pacient še dve zdravili za sladkorno, dve za prostato, še dve za angino pektoris, dve za bolečine v sklepih in križu … Na koncu to rata 10+ zdravil, kar je čisti nonsens, a vse po predpisih, smernicah in kaj vem še čemu, kar so si izmislili opinion leaderji v sodelovanju s farmacijo.

Vse našteto govori v prid temu, da je patentna zakonodaja že zdavnaj začela zaostajati za razvojnimi trendi družbe in tudi njenimi potrebami, da o skrbi za skupno dobro niti ne izgubljamo besed. Že zdavnaj bi se morala odpreti mednarodna javna razprava o tem, kako bi bilo treba urediti zakonodajo tako, da bo služila svoji osnovni funkciji, se pravi napredku človeštva, ne pa zgolj nekaterim posameznikom in korporacijam. Korporacije za to seveda nimajo interesa, politika pa se pomembnosti tega področja sploh ne zaveda, zato teh sprememb še ne bomo dočakali tako kmalu.


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.

Vsebine povezane z isto programsko točko

blog
Prav tako o programski točki: Patenti

Avtorske pravice in patenti

blog
Prav tako o programski točki: Patenti

Ob zlomu industrije oskrbe z ledom nihče ni zahteval hladilne takse

blog
Prav tako o programski točki: Patenti

Zgodovina avtorskih pravic, 1. del: Črna smrt