Ob svetovnem dnevu žvižgačev

Žvižgači so pogumni posamezniki, ki se odločijo razkriti nepravilnosti pri delovanju javnih ali zasebnih združb. V obeh primerih razkritja žvižgačev služijo širšemu javnemu interesu, v imenu katerega ti pogosto tvegajo zelo veliko. Pri nas žvižgači pogosto ostanejo brez zaposlitve, ali pa še leta trpijo povračilne ukrepe, medtem ko čakajo na odrešitev s strani mlinov pravosodja.

Anonimnost je zaradi nevarnosti povračilnih ukrepov za žvižgače življenjskega pomena. Kanal za anonimno žvižganje, temelječ na odprtokodni programski opremi SecureDrop, ki varuje identiteto žvižgačev ima vzpostavljen Center za preiskovalno novinarstvo, Oštro (https://zvizgac.si/).

Prispevek nevladnih organizacij in medijev je pri zaščiti žvižgačev izjemnega pomena, a vsaka resna država, ki želi uveljavljati vladavino prava in boj proti korupciji, bi žvižgačem morala nuditi tudi polno sistemsko podporo in zaščito.

Slovenija ima še manj kot pol leta časa za prenos evropske direktive o zaščiti žvižgačev v nacionalno zakonodajo. Direktiva državam članicam nalaga učinkovitejšo zaščito žvižgačev, preprečevanje povračilnih ukrepov, jasno opredelitev postopkov prijavljanja in obveznosti delodajalcev, ter vzpostavitev anonimnih kanalov za žvižganje tako v javnem kot v zasebnem sektorju.

Vse dokler se žvižgačem ne omogoči popolna zaščita pred povračilnimi ukrepi, bo žvižgaštvo prej izjema, kot pravilo.

Žvižgačem, ne glede na to, ali so v javnem ali zasebnem sektorju, in ne glede na to ali so zaposleni, pogodbeni delavci, študentje, pripravniki ali bivši zaposleni, je potrebno zagotoviti:

dostopne in zanesljive kanale za prijavljanje kaznivih dejanj in spornega delovanja (npr. z ustanovitvijo neodvisne javne agencije),
celostno (pravno, ekonomsko, psihološko) zaščito proti vsem oblikam povračilnih ukrepov,
možnost učinkovitih metod razkritja informacij, ki bodo dajale prednost odpravi nepravilnosti.