O varnosti jedrske energije in tehnologije v luči ukrajinske krize
Ukrajina ima 4 delujoče jedrske elektrarne, ki imajo skupaj 15 reaktorjev. Ruska vojska je nedavno prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje, kjer je v spopadih izbruhnilo nekaj požarov, ki za tamkajšnjih 6 reaktorjev niso bili nevarni.
Ob frontnih linijah se nahaja le še jedrska elektrarna Južna Ukrajina, ki ima 3 reaktorje. Preostali jedrski elektrarni se nahajata na zahodu države, stran od spopadov.¹
Da bi do možnosti omejenega uhajanja radioaktivnosti prišlo, bi ruska vojska morala namerno in zelo intenzivno obstreljevati zadrževalne hrame, ki ščitijo reaktorje, kar bi imelo hude posledice za njihovo vojsko, za samo Rusijo ter njihove prebivalce.
Jedrske elektrarne so zasnovane tako, da uhajanja radioaktivnosti ni moč povzročiti nenamerno niti v primeru vojne. Zadrževalni hrami so železo-betonske konstrukcije, debele 1 meter in obdajajo vsak sodoben komercialni jedrski reaktor.²
Trenutno ni nikakršnih indikatorjev, da bi ruska vojska imela namero povzročiti škodo elektrarnam.³ Napadi zoper jedrske elektrarne, ki bi lahko povzročili uhajanje radioaktivnosti, so hkrati smatrani kot vojni zločin po Ženevski konvenciji.⁴
V Ukrajini se nahaja tudi neaktivna jedrska elektrarna Černobil, kjer nesrečni reaktor-4 prekriva gigantska zaščitna struktura. Tudi nad tem območjem je kontrolo prevzela ruska vojska. Edini problem tamkajšnje situacije je ta, da vojska ni sposobna zagotoviti rotiranja kadra, ki upravlja s področjem, kar pa nikakor ne predstavlja grožnje za uhajanje radioaktivnosti, ampak le upočasnjuje načrtovane postopke čiščenja degradiranega območja.⁵
V državi je še nekaj drugih objektov, povezanih z jedrsko tehnologijo. Eden je namenjen shranjevanju in obdelavi srednje-radioaktivnega odpada, ostalo pa so testni reaktorji, namenjeni izvajanju raziskav in urjenju kadra. Tudi ti objekti ne predstavljajo nikakršne resne nevarnosti za uhajanje radioaktivnosti.
Civilne in vojaške jedrske tehnologije ne smemo mešati, ti dve področji sta iz regulatorne in mednarodno-politične perspektive popolnoma ločeni. Eno so kontrolirane jedrske reakcije, namenjene proizvodnji energije, drugo pa orožja množičnega uničenja.
Vse stranke in gibanja pozivamo, da se v teh trenutkih izogibajo širjenju strahu in zavajanju ter kriznih razmer ne izkoriščajo za predvolilno kampanjo.
Vojna v Ukrajini bo močno škodovala tudi okolju, predvsem tako, da bo sredstva, ki bi jih nujno morali investirati v razogljičenje energetike, torej tudi gradnjo novih jedrskih elektrarn, preusmerila v oborožitev.
Izkoriščanje krize, da bi se skozi sejanje strahu in panike javno mnenje usmerjalo proti jedrski energiji, je prav tako obsojanja vredno početje.