Vsi blog zapisi

O čem govorimo, ko govorimo o žvižgaštvu?

7. November, 2018 (nazadnje posodobljeno: 8. November, 2018)

Pojasnili bomo termine, ki se dotikajo žvižgačev in žvižgaštva, saj so številne žvižgaške afere vrgle čudno luč na mnoge žvižgače. Pirati hočemo zgolj zaščititi žvižgače, ki delajo le v javnem interesu.

Članek se posveča naslednjim programskim točkam:  Efektivna transparentnost države in zaščita žvižgačev
Objavljeno v kategoriji: Demokracija, Korupcija, Žvižgači

Številne odmevne žvižgaške afere so vrgle čudno luč na mnoge žvižgače. Čeprav so razkrivali podatke, ti na primer niso bili v interesu javnosti. Velik del Wikileaks gradiva je bil banalen in za javnost povsem nerelevanten. Pirati hočemo zaščititi žvižgače, ki delajo zgolj v javnem interesu. Zato bomo v tokratnem zapisu termine, ki se dotikajo žvižgačev in žvižgaštva, temeljito pojasnili.

Definicija termina

Žvižgaštvo je dejanje razkrivanja informacij, ki kažejo na koruptivne, nezakonite, zavajajoče ali nevarne dejavnosti v škodo javnega interesa, ki jih izvaja organizacija ali ki se izvajajo v organizacijah zasebnega ali javnega sektorja. Informacije se razkriva zato, da lahko pristojni organi ali ustanove dejanja ustavijo ali preprečijo.

Vodilni principi

Zaščita posameznikov in razkritij

Vsi žvižgači v javnem in zasebnem sektorju potrebujejo:

  • dostopne in zanesljive kanale za prijavljanje kaznivih dejanj in delovanja;
  • vzdržno celostno (pravno, ekonomsko, psihološko) zaščito proti vsem oblikam povračilnih ukrepov oziroma podporno okolje;
  • metode za razkritje informacij, ki spodbudijo odpravo nepravilnosti.

Obseg uporabe terminov

Širša definicija žvižgaštva

Žvižgaštvo je razkritje ali prijava nepravilnih, neetičnih ali celo kaznivih dejanj in ravnanj, ki zajemajo korupcijo, nezakonita dejanja, kršitve zakonskih obvez, zlorabe pravnega sistema, točno določene grožnje javnemu zdravju, varnosti ali okolju, zlorabe oblasti, zlorabe javnih financ ali nepremičnin, hude malomarnosti ali slabo upravljanje, konflikte interesov, neetična ravnanja in dejanja, s katerimi zgoraj našteta dejanja poskušajo prikriti.

Širša definicija žvižgača

Žvižgač je katerikoli posameznik, ki razkrije karkoli v povezavi z zgoraj naštetimi dejanji ali poda informacije o teh dejanjih. Znotraj te definicije vključujemo tudi posameznike, ki delujejo izven tradicionalnega razmerja delodajalec – delojemalec, kot so: svetovalci, pogodbeniki, vajenci ali pripravniki, prostovoljci, študentski delavci, začasni delavci ali nekdanji sodelavci.

Prag zaščite žvižgača

»Utemeljen sum kaznivega dejanja ali delovanja« – zaščiti se tistega posameznika, ki posreduje ali razkrije informacije, za katere obstaja utemeljeno prepričanje, da so pristne v času razkritja ali posredovanja. Zaščito se razširi na tiste, ki razkrijejo nenatančne informacije v dobri veri, in traja, dokler se ne določi natančnosti razkrite informacije.

Zaščita

Zaščita pred povračilnimi ukrepi

Posameznika naj se zaščiti proti vsem oblikam povračilnih ukrepov, predsodkov in diskriminacije na delovnem mestu v povezavi z razkritjem nepravilnosti oziroma žvižgaštva. Zaščita pred povračilnimi ukrepi naj žvižgača varuje pred vsemi oblikami maščevanja, vštevši prekinitev zaposlitve, disciplinsko kaznovanje, nadlegovanje, nižanje delovnih ur, zamrznitev napredovanj, izgubo statusov in dodatkov ali grožnje v tej smeri. Pristojna institucija mora ugotoviti vzročno-posledično povezavo med sumom nepravilnosti in povračilnimi ukrepi.

Ohranjanje zaupnosti

Identiteta žvižgača se ne sme razkriti brez izrecnega dovoljenja posameznega žvižgača.

Breme dokazovanja delodajalca

V primeru, da delodajalec sankcionira žvižgača zaradi drugih okoliščin in se želi izogniti sankcijam ali kaznim, mora dokazati in utemeljiti, da sankcije proti žvižgaču niso posledica niti niso motivirana zaradi dejanj žvižgača v povezavi z razkritjem kaznivih dejanj.

Zlonamerna razkritja niso zaščitena

Če posameznik izda informacijo, ki je znana kot zlonamerna, je podvržen sankcijam s strani pravnega sistema in delodajalca. Vsem, ki so bili zmotno obsojeni, se mora nastalo škodo primerno povrniti.

Oprostitev obveznosti

Razkritja žvižgačev, ki jih varuje zakonodaja o zaščiti žvižgačev, se izvzame iz disciplinskih in sodnih postopkov ter iz kriminalne, civilne in upravne zakonodaje. Žvižgači naj ne bodo v skrbeh, da bodo zaradi razkritij obtoženi obrekovanja, žaljenja ali kršenja avtorskih in patentnih pravic. Breme dokazovanja kriminalnega naklepa žvižgača pade na osebo ali ustanovo, ki je obtožena razkritih kaznivih dejanj. Če gre za tako imenovana zlonamerna razkritja, veljajo sankcije, ki so predvidene v obstoječem sistemu.

Pravica do zavrnitve sodelovanja pri kaznivem dejanju

Zaposleni in delavci imajo pravico zavrniti sodelovanje v koruptivnih, nezakonitih ali goljufivih dejanjih. V primeru, da to pravico izkoristijo, so zakonsko zaščiteni pred vsemi oblikami povračilnih ukrepov, navedenih v zgornjih načelih.

Ohranjanje pravic

Kakršen koli zaseben dogovor ali pravilo je nično, če preprečuje uveljavljanje pravic in zaščito žvižgača. Te pravice so, kot primer, nadrejene vsem oblikam priseg o zvestobi.

Anonimnost

Žvižgače, ki so anonimno razkrili informacije o kaznivih dejanjih ali delovanjih, se vključi v programe zaščite žvižgačev, ne glede na to, ali so ostali anonimni ali pa se je njihova identiteta razkrila brez njihovega izrecnega dovoljenja.

Osebna zaščita

Žvižgači in bližnji družinski člani žvižgačev, katerih varnost ali življenja so zaradi razkritij žvižgača ogrožena, so upravičeni do ukrepov v smeri osebne zaščite. Za zagotavljanje zaščite naj se nameni dovolj sredstev.

Postopek razkrivanja informacij

Prijava znotraj organov delovnega mesta

Vsaka delovna organizacija javnega in zasebnega sektorja mora imeti vzpostavljen sistem za varno prijavljanje nepravilnosti znotraj organizacije ter za zaščito žvižgačev. Spoštovati morajo zaščito identitete žvižgača (razen če se je žvižgač izrecno odločil, da se bo razkril javnosti), zagotavljati morajo temeljito, pravočasno in neodvisno preiskavo razkritih informacij, poleg tega naj zagotavljajo pravočasno izvršljive mehanizme za reševanje pritožb žvižgačev v primerih odpora s strani obtoženih oseb ali ustanov. Postopki ukrepov za zaščito žvižgačev se izvajajo prednostno, skladno z zakonsko določenimi čim krajšimi roki.

Prijava regulatorjem in organom oblasti

Če prijava na delovnem mestu ni praktična ali možna (majhne organizacije ipd.), naj se žvižgači obrnejo na državne organe oblasti oziroma specializirano agencijo, ki bo ustanovljena, da bo obravnavala razkritja žvižgačev.

Orodja za svetovanje in razkrivanje informacij

Uslužbenci državnih in javnih ustanov naj razpolagajo s široko paleto orodij, kanalov in pravne strokovne pomoči, ki naj bo na voljo v pomoč in podporo potencialnim žvižgačem. Obenem naj se žvižgačem zagotovijo varni, tajni in anonimni kanali za razkrivanje informacij o kaznivih dejanjih ali delovanjih.

Razkritje varnostnih ali državnih skrivnosti

Kadar je razkritje kaznivih dejanj ali delovanj povezano s vprašanji nacionalne varnosti, z dokumenti uradne ali vojaške stopnje tajnosti ali z dokumenti, ki so označeni kot strogo tajni, naj se upošteva posebne postopke in varovalke za prijavo ali razkritje informacij, ki upoštevajo občutljivo naravo vsebine dokumentov. Postopki morajo omogočiti interno rešitev problemov in razkritje informacij znotraj sistema, torej avtonomni odgovorni osebi ali nadzorni ustanovi, ki je institucionalno in operativno ločena od varnostnih organizacij, ali pa naj omogočijo razkritje osebam z dovoljenjem za vpogled v dokumente z označeno stopnjo tajnosti. Razkritje zunanjim organizacijam (medijem) naj bo upravičeno le v primerih hude nevarnosti javnemu zdravju ali okolju, v primerih, ko bi interno razkritje kaznivih dejanj ali delovanj vodilo v potencialno fizično nevarnost žvižgača ali v uničenje dokaznega materiala ter v primerih, ko razkritje zaupnih informacij ne oškoduje posameznikov ali ne razkrije pomenljivih državnih skrivnosti.

Pomoč in možnosti sodelovanja

Popolno kritje pravne pomoči in podpore

Paleta pravne pomoči mora kriti vse neposredne, posredne in prihodnje posledice vseh oblik, uperjenih proti žvižgaču, kamor vključujemo tudi osebno, socialno, psihološko, ekonomsko in pravno podporo, in sicer s ciljem, da žvižgaču pomagajo pri vrnitvi v normalno stanje, krijejo pravne in mediacijske stroške, krijejo premestitev v novi oddelek ali pod nadzor druge osebe ali institucije, povrnitev stroškov zaradi izgubljenih priložnosti v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter nadomestilo za fizično ali psihično bolečino in trpljenje. Ustanovi se fond za kritje stroškov in podporo žvižgačev. Rok za odziv na prijave in potrebo po zaščiti mora biti razumen, a kratek.

Pošteno zaslišanje

Žvižgači, ki verjamejo, da so jim bile kršene pravice, so upravičeni do poštenega zaslišanja pred nepristranskim organom z neokrnjeno pravico pritožbe na odločitev organa. Odločitve naj bodo pravočasne, žvižgačem naj se omogoči poziv in preverjanje prič, postopkovna pravila zaslišanja naj bodo v skladu z upravnim postopkovnim pravom.

Sodelovanje žvižgačev

Žvižgačem naj se kot informiranim in zainteresiranim deležnikom postopka omogoči pomenljivo sodelovanje pri sledečih preiskavah in zaslišanjih. Žvižgačem naj se omogoči (a se jih v to ne prisili) razlago svoje pritožbe in udeleženost pri zbiranju dodatnih informacij in dokaznega gradiva. Obenem imajo pravico ostati obveščeni o izidu preiskav in najdb ter do komentarja na kakršnekoli rezultate le-teh.

Sistemi nagrajevanja

Žvižgače se nagradi s skromnim (5 %) deležem kakršnih koli sredstev, ki se jih je izterjalo ali privarčevalo zaradi njihovega razkritja. Druge nagrade so lahko tudi javno prepoznanje njihovega truda ali podelitev nagrad (če se žvižgač s tem strinja), napredovanje na delovnem mestu ali uradno opravičilo v primeru povračilnih ukrepov zoper žvižgača.

Zakonodajna struktura, delovanje in ocenjevanje ustreznosti

Področna zakonodaja

Za zagotavljanje preglednosti in učinkovitosti zakonodaje se pripravi Zakon o zaščiti žvižgačev.

Objava podatkov

Ustanove, ki bodo odgovorne za prejemanje in obdelavo pritožb žvižgačev, naj redno zbirajo in objavljajo podatke in informacije v povezavi z delovanjem zakonodaje za zaščito (zbiranje podatkov naj ne krši zakonodaje iz področja zasebnosti). Objave naj obsegajo število prejetih prijav, stanje prijav (sprejeta, zavrnjena, v preiskavi, zaključena), višino nadomestil in odškodnin (z zagotavljanjem zasebnosti v primeru, da jo žvižgač zahteva), prisotnost kaznivih dejanj v javnem in zasebnem sektorju, zavedanje in zaupanje vzvodom in orodjem za prijavo nepravilnosti, zakonodajo ter čas, ki ga porabijo za procesiranje primera pritožbe.

Vrste zaščitenih prijav

Poleg že določenih v ZIntPK (prijave sumov koruptivnih dejanj ter siljenja uradnih oseb v nezakonita in neetična ravnanja) je treba dodati vsaj še prijave slabega vodenja, neupravičene porabe javnih sredstev, prevar, davčne utaje, velike grožnje okolju, zdravju ali varnosti hrane.

Vpletenost več akterjev

Izdelava in sprotno ocenjevanje delovanja zakonodaje za zaščito žvižgačev mora vključevati ključne interesente, vštevši KPK, evropske organe, sindikate, obrtne zbornice, nevladne organizacije s področja (npr. Transparency international, novinarska društva ipd.) ter strokovnjake.

Usposabljanje žvižgačev

ključnim uslužbencem v javnem sektorju naj se zagotovi splošno usposabljanje o tematiki in povezani zakonodaji. Zakonodaja naj bo vidno objavljena tako splošni javnosti kot tudi v javnih in zasebnih zavodih ter na delovnih mestih ključnih položajev.

Obveznost sprejetja internih aktov

Zakon mora določiti obveznost sprejetja internih aktov organizacij javnega in zasebnega sektorja, kjer se opredelijo postopki ravnanja s prijavami, roki za ukrepanje ter zaščita žvižgačev v organizacijah javnega in zasebnega sektorja, prav tako pa mora zakon določiti obveznost imenovanja pooblaščenca za zaščito žvižgačev v organizacijah z razumno velikostjo (npr. vsaj 10 zaposlenih).

Izvrševanje zakonodaje – Javna agencija za zaščito žvižgačev

Organi, namenjeni žvižgačem

Agencija naj bo pristojna za zaščito žvižgačev in naj obravnava zahteve za zaščito ter raziskuje pritožbe z naslova povračilnih ukrepov in nepravilno izvedenih preiskav na podlagi žvižgaških razkritij. Agenciji naj se omogoči izdajo obvezujočih priporočil in prepošiljanje podatkov, potrebnih za preiskave, odgovornim regulatornim, preiskovalnim organom ali organom pregona, pri čemer ne sme razkriti identitete žvižgača, razen v posebnih primerih (določenih že v ZintPK) na zahtevo sodišča. Agencija mora ponujati pomoč, svetovanje in podporo žvižgačem in z žvižgaštvom povezanimi sistemi, obveščati javnost o uporabi zakonodaje o zaščiti in v javnosti spodbujati pozitivno mnenje o žvižgačih in žvižgaštvu. Agenciji se mora omogočiti zadostna sredstva in prostore za nemoteno delovanje in izvajanje zgoraj navedenih nalog.

Kazni in globe za kaznovanje povračilnih ukrepov in motenj žvižgaštva

Kakršnikoli povračilni ukrepi ali blokada v povezavi z razkritjem naj se obravnavajo kot nezakoniti, storilce naj se podvrže pregonu na podlagi oviranja uradnih oseb pri uradnem dejanju.

Spremljanje dogajanja in reforme

Utemeljena razkritja žvižgačev naj se preda primernim regulatornim ustanovam v takojšnjo obravnavo.


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.