Nov 100-milijonski posel Andreja Vizjaka
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak si želi pod krinko vojne v Ukrajini in predvolilne kampanje še pred koncem mandata izpeljati nov posel, v katerem bo na desetine milijonov evrov steklo v žepe njegovih prijateljev.¹
Tokrat gre za projekt gradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na Vrbini pri Krškem. Vrednost projekta je bila sprva ocenjena na 43 milijonov evrov. Na razpis so se prijavili trije gradbinci, vendar je razpisnim pogojem ustrezal le en sam gradbinec. To je konzorcij družb Riko Janeza Škrabca, Kolektor CPG Stojana Petriča in CGP Darija Južne, ki je oddal ponudbo vredno skoraj 150 milijonov evrov, kar je več kot trikratnik prvotno ocenjene vrednosti.²
Kaj je naredila ARAO kot naročnik? Vsak dober gospodar bi se odločil, da takega naročila, ki za več kot 3-krat presega ocenjeno vrednost, ne odda, proti takšnim naročilom seveda obstajajo tudi zakonske varovalke.
ARAO je oddajo naročila zavrnil, vendar so posredovali na Vizjakovem ministrstvu in direktorja ARAO zamenjali z vršilko dolžnosti Petro Grajžl, magistrico poslovnih ved iz mariborske zasebne fakultete DOBA, ki je do sedaj delovala kot vodja Vizjakovega kabineta. Ta je ob prihodu na mesto razveljavila odločitev o neoddaji naročila in tako ugodila Vizjakovim željam.³
Pirati podrobno spremljamo dogajanje na Ministrstvu za okolje in prostor,odkar ga je prevzel Andrej Vizjak, ki je pred tem delal v energetiki in je zaradi tega že ves čas v velikem konfliktu interesov. Minister je že pri projektu Hidroelektrarne mokrice in pri pripravi načrta za okrevanje in odpornost dokazal, da ga interes varovanja narave ali zakonodaja ne omejujeta, da ne bi deloval v interesu lobijev.
Kot pri vseh velikih poslih v naši državi, je tudi v energetiki veliko tveganje korupcije. V veljavi imamo sistem, ki jo dopušča in celo spodbuja. Tveganje korupcije obstaja tako pri razpršenih javnih naložbah, kot pri velikih projektih, povezanih z jedrsko energijo in drugimi velikimi sistemskimi elektrarnami.
Možnost enostavne zamenjave strokovnih kadrov, kadar so ti neubogljivi do želja vsakokratne vlade, ustvarja okolje, ko se nihče izmed javnih uslužbencev ne počuti dovolj varne, da bi takšni roparski politiki rekli ne. Primerne zakonske zaščite žvižgačev, kot jo od nas zahteva EU tudi še vedno nimamo sprejete.
Pirati se zavzemamo za transparentnost države na vseh nivojih ter za povrnitev strokovnjakov nazaj na mesta, kjer so ti bilo odrinjeni v korist političnih nastavljencev.⁴