Nizozemski protijedrski propagandist nima kaj početi na javni RTV!

Oddaja “Ob osmih” na Radio Prvi (RTV SLO) z dne 29. 2. 2024 je gostila nizozemskega profesionalnega protijedrskega aktivista Jana Haverkampa, ki je izkoristil medijski prostor za plasiranje svojih laži o jedrski energiji in strašenje slovenskih državljanov pred morebitno odločitvijo za gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2).¹

Ker je praktično cel prispevek zgrajen iz propagande, nam ne preostane drugega, kot da jo podrobno analiziramo po delih.

Najprej je potrebno izpostaviti dejstvo, da Jan Haverkamp ni strokovnjak ne za energetiko, ne za jedrsko energijo in ne za ekonomiko jedrskih elektrarn. Haverkamp ima zgolj naziv “svetovalca za jedrsko energijo in energetiko” pri organizaciji Greenpeace. Gre za izmišljen naziv, s katerim Greenpeace poskuša ustvariti vtis, da gre za kredibilnega strokovnjaka, ne pa njihovega aktivista, ki je brez referenc na tem področju.²

1️⃣ Haverkamp se najprej spravi nad našo politiko, ki je odprta do jedrske energije, označi jo kot “popolnoma neskladno z dogajanjem v Evropi”.

Številne evropske države so se odločile za nove jedrske elektrarne, med njimi so Francija, Švedska, Nizozemska, Poljska, Češka, Madžarska in Bolgarija. Prevlada nemškega energetskega modela, ki temelji na obnovljivih virih, ni garantirana, številne države EU, ki so pri energetski politiki suverene, so se odločile, da temu modelu ne bodo sledile.

2️⃣ Njegovim kritikam nacionalne politike sledi trditev: “Tudi če zgradite nov reaktor ali dva, to ne bo večina proizvodnje električne energije v Sloveniji.”

Iz te trditve je moč razbrati, da Haverkamp slovenske energetike niti približno ne pozna in da govori popolnoma na pamet. Zgolj polovica Jedrske elektrarne Krško, ki jo ima v lasti Slovenija, zagotavlja 20 % vse električne energije, ki jo porabimo v državi. NEK sodi med manjše elektrarne, sodobni jedrski reaktorji so tudi do dvakrat večji.³ Nova jedrska elektrarna bi zagotovo bila največji in tudi večinski proizvajalec električne energije v Sloveniji.

3️⃣ Haverkamp se ni mogel upreti omenjanju nesreče v Černobilu, omemba se sicer nanaša na referendume o jedrski energiji, ki so nesreči sledili.

“Po svetu smo bili po nesreči priča več referendumom, saj so bili ljudje šokirani, ko so videli, kakšne so posledice hude jedrske nesreče.”

Tukaj je pomembno izpostaviti dejstvo, da so protijedrske organizacije, med njimi tudi Greenpeace, izkoristile splošno nepoznavanje delovanja različnih tipov jedrskih elektrarn in nesrečo v Černobilu izrabile za hujskanje proti jedrskim elektrarnam povsod po svetu.

Jedrske nesreče, kakršna se je pripetila v Černobilu, so možne le v sovjetskih jedrskih reaktorjih tipa RBMK (in tudi tu le pod pogojem grafitnih konic kontrolnih palic).⁴

Je v Italiji in Španiji, ki sta zapirali svoje jedrske elektrarne, slučajno deloval kak RBMK reaktor? Odgovor je ne. Zapiranje jedrskih elektrarn je bilo izključno posledica strašenja in političnega oportunizma zelenih gibanj in ne neka racionalna, na dejstvih temelječa odločitev.

4️⃣ Haverkamp je komentiral še referendum, na katerem so se Avstrijci odločili zapreti svojo edino jedrsko elektrarno Zwentendorf. Zapiranje te jedrske elektrarne opiše kot popolnoma neškodljiv proces. Tam naj bi zdaj stala sončna elektrarna.⁵

Dejstvo je, da je bil avstrijski referendum proti jedrski elektrarni hkrati tudi referendum proti njihovi takratni vladi. Referendumu in posledičnemu zaprtju jedrske elektrarne je sledila izgradnja DVEH TERMOELEKTRARN na premog v neposredni bližini jedrske elektrarne.⁶ To informacijo Haverkamp v svoji propagandi vedno izpusti.

5️⃣ Tudi pri navajanju primera Litve, kjer so volivci na referendumu večinsko zavrnili izgradnjo nove jedrske elektrarne, je Haverkamp namerno izpustil posledice takšne odločitve.

Litva je pri električni energiji kar 70 % uvozno odvisna, potrošniki pa plačujejo eno izmed najvišjih cen električne energije v EU.⁷ Referendum je sicer bil izveden kmalu po jedrski nesreči v Fukušimi, kar je pomembno vplivalo na volivce.

6️⃣ “Če kdo reče, da je jedrska energija poceni, potem to pomeni, da ni nikoli pogledal številk ali da ima druge interese.”

S to trditvijo Haverkamp znova pokaže, da o energetiki zares ne ve ničesar. Jedrske elektrarne, predvsem tiste, ki so že amortizirane, so med najcenejšimi proizvajalci električne energije. NEK podjetju GEN energija prodaja elektriko po ceni 35 € na MWh, kar je glede na trenutno stanje na trgu izredno nizka cena.

Tudi nove jedrske elektrarne, ki se še amortizirajo, imajo po večini relativno nizko proizvodno ceno energije. Slednja je odvisna predvsem od finančne konstrukcije projekta, finančnih podatkov pa ni mogoče enostavno generalizirati, saj so si od projekta do projekta različni.⁸

7️⃣ Kot edina referenčna primera, ki naj bi dokazovala, da je jedrska energija predraga, je Haverkamp izpostavil britansko elektrarno Hinkley Point C in finsko elektrarno Olkiluoto 3.

Elektrarni imata sicer res visoko ceno, a ti dve jedrski elektrarni nista tipični, saj so njuni lastniki zasebniki, ki so tudi sami prevzeli riziko morebitnih previsokih cen.

Pri gradnji jedrskih elektrarn v režiji javnih podjetij, kar je načrtovano tudi v Sloveniji, so pogoji financiranja bistveno bolj ugodni.

8️⃣ "Če začnete zdaj vlagati v sončne elektrarne, jih lahko v osmih letih zgradite toliko, da boste proizvedli enako količino energije kot jedrska elektrarna, ki jo boste gradili od 11 do 15 let."

Povprečni čas gradnje jedrskih elektrarn nove generacije znaša okrog 8 let.⁹ Sončne elektrarne pa nikakor niso zmožne samostojno nadomestiti velikih sistemskih elektrarn, saj energijo proizvajajo le podnevi, v zimskem času pa njihova proizvodnja drastično pade. Da bi takšen sistem dejansko deloval, bi potrebovali ogromno baterij, črpalnih hidroelektrarn in pa plinsko oziroma premogovno rezervo, torej fosilna goriva.

9️⃣ "Veter se na avstrijsko-slovenski meji ne ustavi. Slovenija na tem področju zaostaja tako za Avstrijo kot Hrvaško in tudi Italijo."

Slovenija ni enako prevetrena kot sosednje države. Prostor, ki omogoča optimalen izkoristek vetrnih elektrarn, je izredno omejen. Velik del območij se nahaja na zaščitenih področjih narave.¹⁰ Poziv Haverkampa k izgradnji dodatnih vetrnih elektrarn je v resnici poziv k sistematičnemu kršenju naravovarstvene zakonodaje.

🔟 Jan Haverkamp je propagandist, ki med drugim tudi odprto poziva k sabotiranju jedrske energije.¹¹ V tem trenutku ima turnejo po državah EU, ki se odločajo o gradnji novih jedrskih elektrarn in poskuša zastraševati javnost.

Javni medij ne bi smel biti platforma za propagando, sploh tako, ki spodkopava javni interes na področju energetike.

Viri:

¹ prt.si/jhvk

² prt.si/jhvpref

³ prt.si/reaktorji

prt.si/cernobilfaq

prt.si/zwentendorf

prt.si/durnrohr

prt.si/lvenerg

prt.si/ekonJE

prt.si/vncavg

¹⁰ prt.si/eimv

¹¹ prt.si/jvksabo