Nesmisel omejevanja javnih prireditev
Gostinski lokal z dovolj veliko teraso lahko sprejme toliko gostov, kot jih premore, pod pogojem, da ti sedijo največ po štirje za eno mizo. V kolikor lokal k nastopu povabi glasbenika, je še vedno vse regularno. Če pa bi lokal nastop vnaprej napovedal in želel zaračunati vstopnino, bi ob identični postavitvi gostov to bil prekršek, vreden več tisoč evrskih sankcij, saj bi šlo za javno prireditev, te pa so omejene na 10 udeležencev.[1]
Velik del gostinstva in turizma, dveh najbolj prizadetih panog, o čigar stiski in okrevanju je veliko govora, je odvisen od javnih prireditev. Ta dejavnost je bila med prvimi, ki so bile ob izbruhu epidemije popolnoma zaprte in razen rahlih izjem med lanskim poletjem še ni imela priložnosti za povratek.[2]
Raziskavi s testnimi koncerti v Barceloni[3] in Dortmundu[4] sta pokazali, da z ustrezno ventilacijo v primeru zaprtega prostora in upoštevanjem medsebojne razdalje ali nošenja zaščitnih mask skorajda ne prihaja do širjenja okužb, tudi če se jih udeleži več tisoč ljudi [2/5000].
Izrednega pomena je, da vlada vendarle prične upoštevati strokovna dognanja in z zadostno mero preuči, na kak način nauke iz tujine učinkovito prenesti k nam, ter da prisluhne glasbenikom in organizatorjem dogodkov. Naposled pa preneha s sprejemanjem nestrokovnih in nesmiselnih ukrepov, ki rušijo zaupanje v tiste, ki to niso.