Neodgovorna uporaba protiterorističnih zakonov kar tako?

Objavljeno v kategoriji Zasebnost in nadzor.

Vir: Rick Falkvinge , Prevod: Lea Opačič

V zadnjem desetletju je bil besedni sprožilec »terorizem« uporabljen pri spodkopavanju vseh oblik naše zasebnosti: zasebnost teritorija, pisne komunikacije, podatkov, telesa in lokacije. Na podoben način je bil v 50. letih uporabljen »komunizem«, oziroma »jazz glasba« še pred tem. Danes je zadeva prav tako absurdna, kot je bila včasih.

Razni vladni uradniki vztrajajo, da so teroristični zakoni, ki omejujejo pošteno sojenje in domnevo nedolžnosti in povečujejo masovni nadzor v primeru »terorističnih zločinov« nujni za zaščito bolj ali manj česar koli in nikoli ne bodo uporabljeni na neodgovoren način.

Seveda so bili in bodo še naprej uporabljeni neodgovorno. Če ne poznate nobenega primera, ga lahko vidite sedaj. Poglejte to trapasto in ne preveč dobro narisano risbo na stranišču Srednje šole Brownsboro, o kateri so poročali na Techdirtu.

Vam te čačke izgledajo kot terorizem? Ali gre za isto stvar, kot so eksplozije potniških letal, bombe v nakupovalnih središčih in namerno nasilje? Ne, seveda ne. Ta simbol je nakracal nekdo, ki ni niti vedel, kaj je risal (če je hotel narisati kaj v zvezi s krščanskim antagonistom kot znak najstniškega upora v močni verski skupnosti, mu je celo uspelo narobe zasukati pentagram). To se niti ne kvalificira kot umetnost. Vse skupaj je precej očitno samo vandalizem naključnega najstnika s poceni flomastrom, kar pa ni preprečilo šolskim uradnikom in kasneje organom pregona, da se jim množično zmeša in izdelek označijo za teroristično dejanje.

Trapasta straniščna risba mladoletnika je po novem teroristično dejanje. In ta oseba bo zanj obtožena kot odrasla oseba. Za teroristično dejanje. Plod razuma ali norost, popolnoma skregana s svetom? Tako skregana, da je ne doseže niti sončna svetloba?

Takšni zakoni dopuščajo neupravičeno množično vdiranje v našo zasebnost, pisno komunikacijo in naše domove brez pravega vzroka. Če mislite, da bodo uporabljeni le proti ljudem, ki se poslužujejo nasilja za politične koristi, je tukaj dokaz o nasprotnem.

Za lovljenje tako imenovanih teroristov (s katerimi ne mislim srednješolcev, ki čečkajo po stenah stranišča) ne potrebujemo posebnih zakonov. Naši običajni zakoni so, oziroma so bili, povsem primerni. Za zločine, kot sta brezobzirno uničenje in večkratni uboj, že sedaj obstajajo stroge kazni. Pravzaprav ene najstrožjih kazni, kar jih obstaja. »Teroristični zakoni« pa medtem ne lovijo teroristov, ampak so uporabljeni za spodjedanje, omejevanje in ukinitev poštenega sojenja in domneve nedolžnosti.

Vemo tudi, da z množičnim nadzorom nismo ujeli niti enega terorista, in sicer zato, ker je načrtovanje uničenja zelo resen zločin, naša sodišča pa so (še zmeraj) javna. Zaenkrat še ni bilo obtožb, kot je »načrtovanje brezobzirnega uničenja« oziroma kaj podobnega. Namesto tega so ti zakoni uporabljeni proti običajnim ljudem, saj odstranjujejo ovire na poti roke pravice. Ovire, kot so domneva nedolžnosti in pravica do zasebnosti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!