Narave ne moremo rešiti tako, da jo žrtvujemo za polja vetrnih in sončnih elektrarn!
Krajani zaselkov Počakovo in Svibno so bili presenečeni nad novico, da bo investitor JHP d.o.o. v kraju postavil 62 rastlinjakov, ki bodo na svojih strehah imeli solarne panele.
Investitor je zahvaljujoč luknji v zakonodaji na kmetijsko zemljišče uspel umestiti solarno elektrarno v vrednosti skoraj milijon evrov, ki bo grobo posegla v izgled kraja, krajani pa o tem niso bili predhodno obveščeni.¹
Situacija spominja na načrt gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju. Tudi tam je investitor poskusil zlorabiti zakonodajo, projekt gradnje 56 vetrnih elektrarn so poskusili razdrobiti na manjše dele in doseči umestitev v prostor mimo Državnega prostorskega načrta, medtem pa študije o vplivih vetrnic na okolje niso javno objavili.²
Vlada tak način pridobivanja dovoljenj za gradnjo vetrnih in sončnih elektrarn spodbuja celo s sofinanciranjem takšnih projektov. Narava in kulturna dediščina pa bosta dodatno trpeli tudi zaradi nedavno sprejetega zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.³
Novi zakon, ki so ga poslanci državnega zbora sprejeli z namenom spodbujanja gradnje novih vetrnih in sončnih elektrarn po novem dovoljuje postavljanje fotovoltaike na kmetijskih zemljiščih (t.i. agrovoltaika) in na površini umetnih rudarskih jezer, vetrnice pa se bo lahko postavljalo v gozdovih, mimo pravil, ki jih določa Zakon o gozdovih.
Obljube o tem, kako se bo nove elektrarne nameščalo zgolj na strehe in na degradirana območja, so bile zavajanje. Nova zakonodaja zdaj na široko odpira vrata nekontroliranemu uničevanju naravne in kulturne krajine za gradnjo elektrarn z le 10 % ali 20 % izkoristkom.
Veliko boljša energetska strategija za našo državo bi bila izgradnja nove jedrske elektrarne, ta bi predvidoma zasedala površino zgolj 19-ih hektarjev, kar predstavlja veliko manjši poseg v okolje za neprimerljivo večjo in zanesljivejšo proizvodnjo električne energije.⁴
⁴ prt.si/ol3kvadr (stran 9)