Napad na Svetovni trgovinski center in obsesija z varnostjo

Mineva 20 let od terorističnega napada na Svetovni trgovinski center (WTC) v New Yorku, v katerem je življenje izgubilo skoraj 3000 ljudi. Napačne politične odločitve, ki so napadu sledile, nas zaznamujejo še danes.

V strahu pred napadi so se odprte družbe pretvorile v družbe nezaupanja, v katerih je vsakdo obravnavan kot potencialen terorist, nadziran in opazovan brez utemeljenega razloga. Ta fenomen obsedenosti z varnostjo bi lahko poimenovali tudi kot terorizem nad temeljnimi pravicami, saj so te tiste, ki naj bi nas pred totalnim nadzorom branile.

Ko vlada strah, se ciljno usmerjeno in trajnostno politiko porine na stranski tir, dejanski problemi pa ostanejo nenaslovljeni.

Kršitve varstva osebnih podatkov in njihova zloraba so postali naš vsakdan, zaradi napak pri množični obdelavi podatkov pa se vse več ljudi po krivem znajde na zatožni klopi ali celo za zapahi. Obsesija z varnostjo diskriminira na politični, etnični in verski bazi, saj je v takšnem sistemu sumljivo vse, kar izstopa oziroma je videno kot drugačno.

Družba, ki je pod stalnim nadzorom, je družba, v kateri si ljudje več ne upajo zavzeti za svoje pravice in pravično družbo.

Uvajanje pretiranega nadzora kot odziv na terorizem in druge zločine predstavlja resno grožnjo naši družbi. Ukrepi za obnovitev ravnotežja med svobodo in varnostjo, s katerimi bomo ubranili pravico do zasebnosti, so nujno potrebni. Pospešeno razgradnjo človekovih pravic moramo ustaviti.

Za zaščito pravic in svoboščin ter zagotovitev učinkovitosti organov pregona Pirati zahtevamo, da se sme nadzor izvajati le nad tistimi posamezniki, pri katerih obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja.

Zbiranje podatkov vseh, »na zalogo«, je nesprejemljivo.