Mamila v Komendi

Na Slovenski kroniki RTV Slo 28.8. so bili predstavljeni podatki NIJZ o rabi konoplje v letu 2018. Ob tem je bilo izključno govora o visokem mestu, ki ga med slovenskimi občinami po rabi konoplje zaseda Komenda.[1]

Problematizacija in senzacionalizacija Komende se nam zdi pretirana, saj nekatere druge občine ne zaostajajo prav veliko, na prvem mestu po rabi pa je tako ali tako naša največja občina – Ljubljana.[2] Kakorkoli pa obe občini evropskega povprečja ne presegata bistveno.[3]

V prispevku RTV je visoko problematizirana še predvsem raba konoplje med mladimi. Nanjo tamkajšnja osnovna šola in občina nimata učinkovitega odgovora. V prispevku omenjena gradnja mladinskih centrov, igrišč, parkov, in drugih rekreativnih površin bi sicer tamkajšnji mladini vsekakor koristila. Konec koncev je eden izmed vzrokov za pogosto rabo najverjetneje tudi pomanjkanje prostočasnih aktivnosti, konoplja pa je znana po tem, da zaradi svojega učinkovanja nič za delati spremeni v nekaj za početi.

A edini učinkovit odgovor na porast rabe konoplje med mladimi je pravilno izvedena legalizacija in regulacija konoplje. To potrjujejo izkušnje legalizacije iz Kanade, kjer raziskave kažejo, da se je uporaba konoplje med mladoletnimi po legalizaciji razpolovila.[4]

Za javno zdravje so pravzaprav daleč najbolj problematične trde droge, med katerimi najbolj prednjači alkohol, ki po podatkih NIJZ letno ubije 900 ljudi. Ocenjena vsota stroškov, povezanih z rabo alkohola, tako zdravstvenih kot nekaterih drugih (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja), je med leti 2011 in 2014 v povprečju znašala 234 milijonov evrov letno. Medtem se je od trošarin v državno blagajno vrnilo le 90 milijonov.[5]

NIJZ ocenjuje, da je skupen znesek za reševanje problematike drog v Sloveniji v letu 2017 znašal 10,5 milijona.[6] Pričakovan najmanjši priliv v državno blagajno od legalizacije in regulacije konoplje pa je 15 milijonov evrov. Z njim bi torej lahko pokrili in okrepili programe za reševanje problematike in zmanjševanje škode od drog. Čar zakonske ureditve, ki smo jo predlagali pa je, da večja kot je poraba, več sredstev je na voljo za zmanjševanje le-te.[7]

Z legalizacijo in regulacijo konoplje bi še odvzeli nadzor črnemu trgu, vzpostavili regulacijo, ki bi mladoletnim osebam omejila dostop do konoplje, izničili možnost zastrupitve s primesmi, ustvarili nova delovna mesta, povečali prilive v državno blagajno, prenehali preganjati uporabnike, vodili pa bi lahko tudi resno statistiko porabe in se na podlagi le-te odločali za nadaljnje ukrepe.


  1. https://prt.si/kronika288 ↩︎

  2. https://prt.si/konopljaobcine ↩︎

  3. https://prt.si/statistikadrogEU ↩︎

  4. https://prt.si/kanada ↩︎

  5. https://prt.si/zdravjeobcine ↩︎

  6. https://prt.si/nijzdroge2018 ↩︎

  7. https://prt.si/legalizirajmo ↩︎