Vsi blog zapisi

Kultura arogance

17. April, 2013 (nazadnje posodobljeno: 9. November, 2018)
Objavljeno v kategoriji: Kultura, Razno

Slovenija je lepa dežela, ima čudovite naravne danosti, prijazne ljudi, ki cenijo kulturo. Slovenski narod se je namreč vzpostavil na kulturni moči in ne na vojaškem boju, kot večina drugih. Zakaj so torej ljudje na cestah v teh mrzlih dneh, če odmislimo špekulacije o raznih tetah in stricih? Lahko bi rekli, da so nanje pritisnile sporne prakse vladajočih, težak socialni položaj, čredni nagon, dolgo nabirajoče se nezadovoljstvo in še kaj.

Aroganca politike in ostale deviacije žal v naši ljubi domovini niso nič novega. Šlo je tako daleč, da tega početja niti preveč ne skrivajo. Če pa je kdo slučajno začel brskati po nečednostih, je običajno zabredel v težave. V času zaostrenih ekonomskih in družbenih razmer, ko je veliko posameznikov izgubilo še tistih nekaj bilk, za katere so se držali, pa je vrag odnesel šalo, ljudi pa pognal na ulice.

Kot velika vrednota med Slovenci se je že od Trubarja pa vse do 19. stoletja pojavljala slovenska kultura, ljubezen do jezika in samobitnosti, katero smo dosegli z vzpostavitvijo svoje neodvisne Republike Slovenije pred dobrimi 21. leti, kar je bil dosežek vreden ponosa vsakega državljana. Po nastanku države smo kulturi namenjali poseben prostor, ki ga je simbolično predstavljalo prej samostojno Ministrstvo za kulturo.

Sodobni časi iz razlogov ekonomske narave tega razumevanja nimajo več. Kulturo se želi degradirati (poleg znanosti in mišljenja nasploh) pod logiko, da ne prinaša ekonomske koristi?! Edina kultura, ki se jo zaznava, pa je kultura nadutosti, arogantnosti, cinizma in slepote nosilcev javnih funkcij. In ta kultura je zelo zasidrana, veje pa od politike naprej čez vse družbene podsisteme, tako v javni upravi, gospodarstvu in nenazadnje do nas samih, saj je zanikanje tega prvovrstni cinizem in arogantnost in je nenazadnje pripeljalo tudi do današnjega stanja.

Namesto zdajšnje arogatne politične (ne)kulture želimo in zahtevamo od nosilcev javnih funkcij kulturo spoštovanja, razvidnosti delovanja, odzivnosti in sodelovanja. Ker pa je njihova kultura le odsev naše (ali vsaj naše tolerantnosti do takih odklonov), moramo v prvi vrsti to zahtevati od sebe in nato še od drugih. In če našega sporočila ne bodo razumeli, je napočil čas, da na njihovo mesto pridejo taki, ki vedo, da politika in država služita ljudstvu, in to na kulturen in demokratičen način.


* Zapis izraža stališča avtorja in ne nujno tudi Piratske stranke.