Prepoved konoplje? Mi imamo boljšo resitev.

Objavljeno v kategoriji Ekonomija, Konoplja.

Konoplja je najbolj razširjena prepovedana substanca v Sloveniji. Ima ogromen industrijski in terapevtski potencial, pogosto pa se uporablja tudi v rekreativne namene. Trenutno je legalizacija konoplje ena izmed vročih političnih tem po svetu. Dober primer je ZDA, ki je od samega začetka prohibicije izstopala po izredno strogem pristopu do konoplje, a ji je do danes uspelo legalizirati medicinsko in rekreativno rabo že v osmih zveznih državah. Podporo legalizaciji izkazuje vedno več političnih strank po svetu (na primer vodilna stranka v Kanadi), nekatere države (na primer Španija, Nizozemska) pa so se “popolni legalizaciji” izognile in jo zaobšle s premetenimi zakoni, ki dovoljujejo uporabo in prodajo samo v določenih, za to namenjenih prostorih.

Pirati smo aprila letos javnosti predstavili naš predlog legalizacije, za katerega menimo, da predstavlja dobro iztočnico za zakonsko ureditev področja konoplje v Sloveniji. Namen tega sestavka je dodatno obrazložiti probleme sedanje ureditve področja konoplje in predstaviti rešitve, od katerih bi lahko profitirala širša družba in ne samo uporabniki konoplje.

Trenutno stanje je zaskrbljujoče

Konoplja je pri nas prepovedana. Umeščena je med rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi in se lahko uporabljajo le v medicini. Za posedovanje konoplje je zagrožena denarna ali pa denarna in zaporna kazen, odvisno od količine, ki jo posedujemo. Kljub temu je povpraševanje po konoplji visoko. A to sploh ni glavnega pomena. Pozabljamo namreč, da prepoved substance, kot je konoplja, nima le ene posledice. In ravno tukaj se pojavi problem. Prepoved konoplje bi naj v prvi vrsti zmanjševala njeno porabo, tako pa ne uspeva niti tega, posredno pa vpliva še na:

  • manjši davčni priliv v državno blagajno
    Ves dobiček od prodaje ostane na črnem trgu. Raziskava nelegalnega trga s konopljo v Sloveniji je pokazala, da bi obdavčitev prodaje izdelkov iz konoplje v rekreativne namene, po vzoru obdavčitve tobačnih izdelkov, v državno blagajno prispevala najmanj 15 milijonov evrov. Denar ostaja neizkoriščen, programi in ukrepi za reševanje problematike drog pa finančno podhranjeni, saj jim država ni zmožna nameniti ustreznih sredstev.
  • večji vpliv kriminalnih združb
    Proizvodnja in prodaja konoplje in izdelkov iz konoplje je omejena zgolj na črni trg. Zaradi velikega povpraševanja v Sloveniji in po svetu predstavlja konoplja zlato jamo za kriminalne združbe. Če s tem povežemo razne boje za teritorij in ostale vrste kriminala, ki se dogajajo po ulicah, kjer se igrajo naši otroci, postane zadeva sila zaskrbljujoča.
  • manjšo varnost mnogih sedanjih uporabnikov
    Zaradi pomanjkljivih informacij o izdelku, slabe kakovosti ali prisotnosti drugih škodljivih snovi pogosto prihaja do zastrupitev in drugih nepredvidljivih negativnih učinkov. Pomislimo na mladino. Evropska raziskava o alkoholu in ostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) je pokazala, da kljub sedanji prepovedi konopljo vsaj enkrat v življenju uporabi kar petina dijakov, starih od 15 do 16 let. Mladina kupuje konopljo na črnem trgu, kjer nihče ne preverja polnoletnosti, hkrati pa obstaja nevarnost, da prodajalec mladoletnemu kupcu ponudi tudi ostale, nevarnejše droge. To, da lahko mladostnik, pa čeprav v zelo redkih primerih, pride v stik tršimi drogami zaradi uživanja konoplje, drži samo zaradi tega, ker je konoplja dostopna na črnem trgu, kjer prodajalca tovrstnih izdelkov noben ne nadzira.

Obstaja boljši način, od katerega lahko profitira širša družba

Dejstvo je, da legalizacija, v kolikor bo do nje prišlo, ne bo čudežno odpravila vseh problemov človeštva. Pa vendar predstavlja korak bližje k naprednejši, svobodnejši in varnejši družbi. Rezultati iz tujine so zelo obetavni. Samo v prvem letu odkar je ameriška zvezna država Kolorado popolnoma legalizirala konopljo, je bilo iz tega naslova ustvarjenih več kot 18.000 novih delovnih mest, uporaba konoplje med mladimi se ni povečala, država pa lahko zaradi pobranih davkov več denarja namenja izvornim problemom, ki vodijo ljudi v neodgovorno in škodljivo uporabo drog.

Poglejmo še iz drugega zornega kota. Alkohol oz. neodgovorno uživanje alkohola ima po publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje negativni vpliv tako na posameznika, njegovo družino kot tudi na širšo družbo. V publikaciji navajajo, da je “škodljiva raba alkohola eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe, nezgode, napade, nasilje, umore in samomore” in da “vsak dan v Sloveniji zaradi razlogov, izključno povezanih z alkoholom, umreta dve osebi”. Pa vendar je alkohol še vedno legalen in dostopen vsem polnoletnim osebam. Zakaj? Ker bi prepoved alkohola za seboj potegnila še veliko drugih negativnih posledic. To vemo iz zgodovine. ZDA so leta 1920 prepovedale proizvodnjo in prodajo alkohola. Kakšne so bile posledice? Poraba se je resda nekoliko zmanjšala, nadzor nad prodajo alkohola pa so namesto države prevzele kriminalne združbe. Ali z drugimi besedami – nadzora ni bilo. Ljudje so kupovali alkoholne pijače neznane kakovosti z neznano vsebnostjo alkohola, kar je povzročalo vse od lažjih zastrupitev do smrtnih primerov, nenazadnje pa se je drastično dvignila tudi stopnja kriminala. Spomnimo se samo zloglasnega mafijca Al Capona. ZDA so spoznale, da to ni prava rešitev za zmanjševanje negativnih posledic uživanja alkohola, zato so leta 1933 alkohol ponovno legalizirale.

Obstaja veliko učinkovitejših ukrepov, ki bi jih lahko uvedli, če bi bila konoplja legalizirana. Iz publikacije je moč razbrati nekaj pomembnih, dokazano učinkovitih ukrepov za preprečevanje tvegane rabe alkohola. Kot zelo učinkovit ukrep je na primer navedena obdavčitev alkohola in nadzor države nad prodajo alkohola na drobno. Zakaj ne poskusimo enako s konopljo?

Naštejmo sedaj glavne zadeve, ki bi jih moral zakon o konoplji reševati:

  • ne bi smel spodbujati uporabnikov k uporabi
    Zakon bi moral težiti k temu, da uporabnike ne napeljuje na uživanje konoplje. Ena izmed rešitev je, da se stori podobno, kot se je storilo s cigareti – stroga omejitev oglaševanja. Če oseba ne bo neprestano podvržena oglasom s slikicami konoplje in izdelkov iz konoplje, to najverjetneje ne bo prva stvar, na katero bo pomislila, ko bo obiskala trgovino.
  • preprečevati bi moral uporabo med mladoletnimi
    Zaradi cvetočega črnega trga lahko danes skoraj vsak mladostnik brez večjega napora dostopa do konoplje. Naivno bi bilo misliti, da preprodajalec drog sploh pomisli na to, da bi od kupca zahteval, naj mu pred prodajo pokaže osebni dokument. Legalna prodaja bi to zagotovila. Izdelke iz konoplje bi lahko kupile le polnoletne osebe pri licenciranih prodajalcih. Tudi izkušnje iz tujine so pozitivne. Nasprotniki legalizacije pogosto zagovarjajo svoje stališče z argumentom, da bo večja dostopnost konoplje vplivala na večjo porabo med mladimi. To ne drži in služi zgolj širjenju navideznega strahu, saj študije iz tujine jasno navajajo, da trend porabe med mladimi ostaja enak. Na primer, v Koloradu in Washingtonu, prvima ameriškima zveznima državama, ki sta legalizirali rekreativno rabo konoplje, se uporaba med mladimi od legalizacije naprej ni spremenila.
  • od zakona bi morala profitirati širša družba
    Sedanja ureditev ne omogoča maksimalnega izkoristka gospodarskega potenciala konoplje in polni žepe kriminalnim združbam. Nov zakon o konoplji bi moral poleg reševanja osnovnega problema prispevati k napredku, ne pa škoditi drugim delom družbe. Z legalizacijo bi se vzpostavil nadzorovan trg, z ustrezno cenovno strategijo pa bi se postopoma zmanjševal obseg črnega trga s konopljo. To bi spodbudilo razvoj domačega gospodarstva, ustvarila bi se nova delovna mesta in povečala verjetnost razvoja turizma, prihodke od trošarin pa bi lahko namenili reševanju izvornih problemov zlorabe konoplje in drugih drog.
  • zagotoviti bi moral varnost uporabnikov
    Številne uporabnike konoplje je potrebno manj stigmatizirati in bolje informirati. To vključuje tako izobraževanje o konoplji sami, kot tudi informiranje o priporočljivem odmerku, vsebnosti posameznih kanabinoidov in drugih varnostnih napotkih, ki se nanašajo na izdelek, ki ga uporabniki uživajo. Z legalizacijo bi zagotovili varne in kakovostne izdelke, brez škodljivih primesi in tako dodatno zmanjšali verjetnost za pojav negativnih učinkov na zdravje.

Konopljo je potrebno obravnavati drugače kot krompir

Zloraba konoplje lahko, kot zloraba marsikatere druge substance na tem svetu, vodi do neželenih stranskih učinkov in odvisnosti. Tako kot lahko prekomerno kajenje cigaret ali pitje alkohola pri nekaterih ljudeh povzročita odvisnost in povečata verjetnost za razvoj različnih nevarnih bolezni (na primer rak na pljučih zaradi kajenja ali ciroza jeter zaradi uživanja alkohola), lahko tudi prekomerna raba konoplje pri nekaterih ljudeh povzroča blago odvisnost in neželene učinke na zdravje (na primer sproži psihozo). Nenazadnje pomislimo na vse morebitne negativne stranske učinke farmacevtskih preparatov, ki nam jih legalno predpisujejo zdravniki. Tako pač je, neodgovorna raba bo vedno privedla do neželenih stranskih učinkov. A zato še ne smemo kriviti same substance, pač pa je potrebno razloge iskati v posamezniku. Kaj ga je motiviralo v to? Ali je to nezmožnost socialne vključenosti, morda prevelik pritisk storilnostne kapitalistične mentalitete?

Četudi obstaja več študij, ki dokazujejo, da je konoplja bistveno manj škodljiva za zdravje od alkohola in tobaka, še vedno ne gre za povsem nedolžno rastlino. Posledično jo moramo na nek način regulirati, reguliramo pa jo lahko samo tako, da jo najprej legaliziramo.

Ločevanje glede na vsebnost THC in zmožnost doseganja psihoaktivnih učinkov

Danes pogosto zasledimo termine industrijska konoplja, medicinska konoplja, pa tudi (navadna) konoplja, kanabis ali marihuana. V bistvu je konoplja ena sama, razlog za različne termine je v namembnosti konoplje in v tem, da ločujemo med konopljo, ki povzroča psihoaktivne učinke, in konopljo, ki jih ne. Mejo predstavlja določena vsebnost THC, ki je ena izmed glavnih in tudi edina “problematična” sestavina konoplje. Gre za kanabinoid, ki povzroča psihoaktivne učinke in je razlog za trenutno prepoved celotne rastline. Sedanja ureditev dovoljuje gojenje konoplje z največ 0,2 odstotka vsebnosti THC, pa še za to je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje. To je nesmiselno, kajti meja 0,2 odstotka je postavljena povsem arbitrarno. Obstaja namreč znanstvena študija, ki je dokazala, da konoplja, ki ne presega 0,9 odstotka vsebnosti THC, ne povzroča omembe vrednih psihoaktivnih učinkov in zato ne predstavlja resnega tveganja za zdravje uporabnikov.

Nekateri se sprašujejo, zakaj bi bilo sploh potrebno ločevati konopljo glede na vsebnost THC ali kako drugače, če bo prišlo do popolne legalizacije, saj bo tako ali tako vse legalno. Ne, ločitev bo še vedno aktualna. Zakaj? Po eni strani zato, ker bodo po vzoru alkohola in tobaka morala biti tudi konoplja, ki bo presegala določeno vsebnost THC in bo namenjena rekreativni rabi, obremenjena s trošarino. Po drugi pa zato, ker konoplja, namenjena industrijski ali medicinski rabi, nikakor ne sme biti dodatno obremenjena s trošarino, saj lahko le s pridelavo, predelavo in prodajo z minimalnimi birokratskimi ovirami maksimalno izkoristimo njen gospodarski in medicinski potencial.

Kako torej postaviti ustrezno ločnico? Ker je THC edina sestavina v konoplji, na katero je vredno biti pozoren, problematična pa je lahko samo takrat, ko jo nekdo zaužije, je smiselno, da se izdelki ločujejo glede na to:

  • ali vsebnost THC v izdelku presega 0,9 odstotka in
  • ali je izdelek možno zaužiti in posledično doseči psihoaktivne učinke.

Uvedba takšne ločnice ima dejansko strokovno podlago, smiselna pa je tudi iz razloga, ker bi z njo odprli povsem novo polje za razvoj gospodarstva. Zakaj bi namreč prepovedali proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo presežno stopnjo THC, če z njimi ne bi mogli dosegati psihoaktivnih učinkov?

Pomagaš lahko tudi ti

Prenehajmo si zakrivati oči. Prohibicija je spodletel poskus reševanja problematike s konopljo. Jasno je, da ustvarja veliko več problemov, kot jih rešuje. Napočil je čas za učinkovito in pragmatično politiko drog. Bomo spet dovolili, da nas prehitijo ostali ali bomo za spremembo med tistimi, ki bodo prvi popeljali našo družbo naprej?

Če si tudi ti eden tistih, ki je v prohibiciji prepoznal več škode kot v legalizaciji, podpri našo akcijo in podpiši peticijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!