Komentar na interpelacijo Simone Kustec
Mandat ministrice za šolstvo Simone Kustec zaznamujeta predvsem njena pasivnost in podrejanje ostalim članom vlade. Ti so za svoje resorje ob sprejemanju ukrepov zoper širjenje okužb skoraj vedno izborili boljša izhodišča od izobraževalnih ustanov in športnikov.
Ministrica Simona Kustec je med najbolj odgovornimi, da je izobraževanje med epidemijo postalo tretjerazredna tema.
Izobraževalni proces se je v času prvega in drugega vala epidemije izvajal na daljavo. Ta faza je bila izredno neučinkovita in mukotrpna za šolarje in njihove starše, saj je šlo po večini le za izvajanja pouka na daljavo brez prilagoditev s katerimi bi kompenzirali za pomanjkanje zbranosti pri takšni obliki pouka. Učenci od takšnega pouka niso veliko odnesli, nadoknaditev razlike pa je bila prevaljena na starše.
Tudi sistem ocenjevanja se je na zelo tog način preneslo v digitalno okolje, neupoštevajoč individualne težave posameznikov v domačem okolju. Javni izobraževalni sistem, ki je ključni element zagotavljanja enakih možnosti v naši družbi, je postal vir poglabljanja razlik.¹
Za ranljive skupine šolarjev ni bilo poskrbljeno, na tisoče otrok in mladostnikov ni imelo primerne opreme in internetne povezave za pouk na daljavo, šolarjem s posebnimi potrebami pa ni bila zagotovljena strokovna pomoč, do katere se med normalnim izvajanjem pouka upravičeni. Ustavno sodišče je odloke, s katerimi je ministrica odrejala šolanje na daljavo označilo za neustavne ravno zaradi škode povzročene učencem s posebnimi potrebami.²
Študentje, ki so eni izmed najrevnejših v Evropi³, so trpeli deložacije iz študentskih domov, izgubo dohodka, odpoved predavanj in praktičnega dela ter vaj kljub temu, da bi slednje po večini lahko izvajali v manjših skupinah na varen način.
Študentje so bili in še vedno so tudi žrtev poniževanja iz strani vodilni javnih figur epidemije, predvsem Milana Kreka, ki je brez kakršnekoli podlage krivil študente za rast okužb.⁴ MIZŠ se študentom ni postavilo v bran kljub učitni nestrokovnosti trditev direktorja NIJZ.
Velika sramota je tudi zamuda z nameščanjem prezračevalnih sistemov v šolah, ki se ni zares začelo vse do druge polovice avgusta, po tem ko je celotna vlada prišla z dopustov, kar nakazuje na to, da Simona Kustec zelo verjetno ni nič drugega kot marioneta drugih članov vlade.⁵
Prelaganje krivde na ravnatelje, učitelje in starše, ki se iz strani ministrice ponavlja že dalj časa, je žaljivo. Ministrica Simona Kustec in njene strokovne ekipe na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so bile odgovorne za to, da se kakovostno in varno izvajanje pouka zagotovi pod enakimi možnostmi za vse, zato morajo prevzeti odgovornost za neuspeh in škodo, ki je nastala.⁶