Pravna država on Piratska stranka Slovenije

Minister Poklukar je normaliziral politične zlorabe policije

Fri, 21 Mar 2025 00:00:00 +0000

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaznala korupcijska tveganja pri imenovanju Senada Jušića na položaj direktorja policije.

KPK je v svoji obrazložitvi pozval, naj Uradniški svet v prihodnje presoja, ali kandidati za položaje v državnih organih dejansko izpolnjujejo vse pogoje.¹

Tega v Jušićevem primeru niso storili – na čelo policije je bil imenovan z zgolj dvema letoma in pol vodstvenih izkušenj v policiji, pogoj pa je bil najmanj osem let.

Kritika predloga novele Kazenskega zakonika

Thu, 20 Jan 2022 00:00:00 +0000

Koalicija želi prek Zmaga Jelinčiča podeliti amnestijo osumljencem gospodarskega kriminala in drugih kompleksnih kaznivih dejanj.

Z novelo kazenskega zakonika¹ želijo povsem predrugačiti dosedanji sistem zastaranja kaznivih dejanj. V Sloveniji imamo uveljavljeno absolutno zastaranje (ki teče od storitve kaznivega dejanja), predlog pa bi uvedel še procesno zastaranje (od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja), ki ga želijo vezati na nedoumljivo kratke roke.

Predlagane spremembe zakona bi slovenskemu kazenskemu pravosodju povzročile takšno škodo, da jih lahko štejemo za sporne z vidika pravne države. Z njo bi dejansko prišlo do zastaranja v velikem številu zadev, pri katerih za to ni nobenega razumnega razloga.

30 let Ustave Republike Slovenije

Thu, 23 Dec 2021 00:00:00 +0000

Na današnji dan, leta 1991, je bila sprejeta ustava Republike Slovenije, temeljni akt slovenske državne ureditve.¹

Ustava je nastajala v napetem obdobju osamosvajanja, njeni avtorji so kljub temu opravili odlično delo in so varovanje človekovih osebnih pravic, dostojanstva in dolžnost države, da skrbi za dobrobit ljudi, postavili v njeno jedro.²

Temeljna ustavna načela, kot so razdelitev oblasti in vladavina prava, so ustvarila pogoje za razvoj svobodne demokratične družbe, cilja, ki ga žal še vedno nismo dosegli, nasprotno, celo oddaljujemo se mu.

Strateške tožbe proti javni udeležbi

Thu, 23 Dec 2021 00:00:00 +0000

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v začetku decembra državnemu odvetništvu predlagal, da stroške policijskega varovanja protivladnih protestov poskusi izterjati od domnevnih organizatorjev.¹ Odvetništvo naj bi že odposlalo prve tožbe.²

Gre za primer izrazito nedemokratične prakse, ki jo v tujini označujejo s kratico SLAPP (strateške tožbe proti javni udeležbi), ko javni funkcionarji izkoristijo moč svojega položaja ter iz javnega proračuna financirajo povsem neosnovane tožbe proti vidnejšim predstavnikom civilne družbe in novinarjem, da bi jih na tak način utišali.³

Evropska unija ne bo tolerirala zlorab skupnih sredstev

Tue, 21 Dec 2021 00:00:00 +0000

Evropski parlament je sprejel resolucijo o vladavini prava v Sloveniji, ki kaže na veliko zaskrbljenost evropske skupnosti nad rušenjem demokratičnih temeljev v naši državi. V primeru, da se stanje ne popravi, lahko pričakujemo pozive k prekinitvi izplačevanja evropskih sredstev Sloveniji.¹

Resolucija se med drugim osredotoča na finančno izrčpavanje Slovenske tiskovne agencije, pritiske na javne medije, neimenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, neimenovanje javnih tožilcev ter odsotnost tehtanja sorazmernosti protikovidnih ukrepov. Poročilo je zaključek dela skupine evropskih poslancev, ki so oktobra obiskali Slovenijo, med njimi tudi piratskega evroposlanca Mikuláša Pekse.²

Vladina sprememba uredbe hromi tožilstvo in policijo

Fri, 11 Jun 2021 00:00:00 +0000

Vlada je pred časom spremenila uredbo, ki ureja sodelovanje tožilstva in policije, ter z nepotrebno birokratizacijo sodelovanja med organoma ohromila njuno delovanje.¹

V slovenskem pravu je državni tožilec v primeru pregona kaznivih dejanj dolžan storiti vse, kar je potrebno, da bi se storilce pripeljalo pred sodišče. Med njihovimi pristojnostmi je tudi usmerjanje policije v predkazenskih postopkih.²

Prevzem usmerjanja po novi uredbi je bil premaknjen od trenutka, ko policija državnega tožilca obvesti o kaznivem dejanju, na trenutek podaje pisnega odziva državnega tožilca v 48 urah na zahtevo policista.

Z novelo Zakona o organiziranosti in delu v policiji si vlada želi povečati nadzor nad delom policije in pravosodja

Tue, 08 Jun 2021 00:00:00 +0000

Zakonski predlog¹ predvideva, da bo minister za notranje zadeve lahko policijo sam usmerjal glede vodenja predkazenskih postopkov.² Tako bo na podlagi politično konstruiranih primerov lahko policija na ukaz vlade izvajala preiskave in ustrahovala kogarkoli, ki bo trn v peti vladajočim. Takšna praksa se je v zadnjem letu dni že precej uveljavila, a bi jo lahko predlagane zakonske spremembe popeljale v nove ekstreme.

Neodvisnost mehanizmov pravosodja od politike je ključna za delovanje pravne države. Vmešavanje ministra za notranje zadeve v postopke je nesprejemljivo. Politično motivirane policijske preiskave bi pomenile popoln razkroj policije, ki bi dokončno postala armada plačancev slovenske vlade, ter zaton demokracije, kot jo poznamo.

Učinkovito Evropsko javno tožilstvo je eksistencialnega pomena za prihodnost Unije

Sat, 29 May 2021 00:00:00 +0000

Evropsko javno tožilstvo je institucija, ki bi lahko odigrala pomembno vlogo pri preprečevanju zlorab evropskih sredstev, česar pa si marsikdo ne želi.¹ Slovenija ni edina država, ki je zavlačevala z imenovanjem svojih kandidatov za delegirane tožilce, 5 držav članic v projektu niti ne sodeluje.

Kriminalne združbe in tajkuni so – tudi prek vpetosti v politiko – iznašli nove načine, kako si nekaznovano prisvajati denar vseh Evropejcev. Meddržavne kriminalne združbe se z vse bolj sofisticiranimi metodami izogibajo plačevanju davkov, izvajajo davčne prevare, ali si nezakonito prisvajajo sredstva, ki končajo v njihovih rokah namesto, da bi s tem denarjem podprli npr. male kmetovalce ali pa spodbujali razvoj manj razvitih regij.²

Spodkopavanje nadzora nad porabo evropskega denarja

Mon, 10 May 2021 00:00:00 +0000

Vlada še vedno ni potrdila nominacije kandidatov za evropska delegirana tožilca, kljub temu da je od predvidenega pričetka delovanja evropskega tožilstva še manj kot mesec dni. S tem spodkopava prihodnost prepotrebnega nadzora nad porabo evropskega denarja.

Po medijih krožijo neuradne informacije, da imenovanju kandidatov, ki ju je predlagal državnotožilski svet, Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, nasprotuje premier Janez Janša zaradi starih postopkov, ki so bili vodeni proti njemu.¹

Vlada se v postopek imenovanja ne more vmešati, temveč se z imenovanimi kandidati lahko le seznani, česar iz prej omenjenih razlogov naj ne bi želela storiti. Premier je sicer v izjavah kritiziral sam postopek in izpostavil, da si želijo revidirati proces, na katerega naj ne bi imeli vpliva. Vlada torej ali ne razume načela ločitve veja oblasti, ali pa, mnogo verjetneje, s postopkom namerno zavlačuje.²

Rušenje pravne države

Mon, 12 Apr 2021 00:00:00 +0000

Vladna koalicija že več kot leto dni mnoge zakone pripravlja, uporablja in tolmači v nasprotju s pravnim redom, da bi tako ustregla različnim interesnim skupinam ter samooklicani politični eliti.¹

Da gre pri vsem tem za namerno rušenje temeljev pravne države, najbolje ilustrira primer predloga novega zakona o RTV, s katerim si želi vlada povsem podrediti javne medije ter na račun RTV in novega prispevka namenjati milijone javnih sredstev medijski mreži v lastništvu SDS in madžarskih tajkunov.²

Spoštovanje vladavine prava – kaj to sploh pomeni?

Thu, 03 Dec 2020 00:00:00 +0000

Institucije EU so, zahvaljujoč pritisku Evropskega parlamenta, uspele dodati nove pogoje k proračunu Unije, ki črpanje sredstev pogojujejo s spoštovanjem prava.

Madžarska in Poljska, ki proračun blokirata z vetom, trdita, da ti pogoji kršijo njune pravice in da je vse skupaj povezano z migranti.¹ Njune trditve so, enostavno povedano, groteskna laž. Pogoj spoštovanja prava nima nikakršne povezave z migracijsko politiko, nov proračun pa celo predvideva nove več deset milijardne investicije v zaščito skupnih meja.²

Vladavina brezsramnega okoriščanja

Tue, 24 Nov 2020 00:00:00 +0000

Vladavina prava je temelj Evropske unije in bi morala biti temelj vsake demokratične države. Kršitve pa še zdaleč niso omejene le na Poljsko in Madžarsko.

Zakoni predstavljajo minimalni okvir urejanja odnosov v družbi. Če so ti napisani v nasprotju z etiko ali pa do nekaznovanega in sistematičnega kršenja zakonov prihaja s strani institucij in elit, to ruši temelje pravne države. Države, v katerih se to dogaja, so avtoritarne države, v katerih ljudje ne uživajo pravnega varstva.