Javni mediji on Piratska stranka Slovenije

Potrebujemo strožje ukrepe proti zavajajočemu oglaševanju

Wed, 21 Aug 2024 00:00:00 +0000

Zavajajoče oglaševanje z lažnimi obljubami zdravilnih učinkov je standardni model poslovanja nekaterih podjetij, ki izdelujejo prehranska dopolnila.

Inšpektorat izreka številne kazni zaradi zavajajočih oglasov, ki pa ne zaležejo. Medij N1 je razkril seznam šestih podjetij, ki kljub serijskim kršitvam in desettisočim evrom kazni s svojimi spornimi oglaševalskimi praksami nadaljujejo.¹

Zavajajoče oglaševanje je del poslovnega modela. Kazni so vnaprej vračunane v ceno izdelka.

Kazni za ponavljajoče se prekrške bi morale biti dovolj visoke, da takšni poslovni modeli, ki vključujejo redno zavajanje kupcev, ne bi bili več vzdržni.

Nizozemski protijedrski propagandist nima kaj početi na javni RTV!

Thu, 29 Feb 2024 00:00:00 +0000

Oddaja “Ob osmih” na Radio Prvi (RTV SLO) z dne 29. 2. 2024 je gostila nizozemskega profesionalnega protijedrskega aktivista Jana Haverkampa, ki je izkoristil medijski prostor za plasiranje svojih laži o jedrski energiji in strašenje slovenskih državljanov pred morebitno odločitvijo za gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2).¹

Ker je praktično cel prispevek zgrajen iz propagande, nam ne preostane drugega, kot da jo podrobno analiziramo po delih.

Najprej je potrebno izpostaviti dejstvo, da Jan Haverkamp ni strokovnjak ne za energetiko, ne za jedrsko energijo in ne za ekonomiko jedrskih elektrarn. Haverkamp ima zgolj naziv “svetovalca za jedrsko energijo in energetiko” pri organizaciji Greenpeace. Gre za izmišljen naziv, s katerim Greenpeace poskuša ustvariti vtis, da gre za kredibilnega strokovnjaka, ne pa njihovega aktivista, ki je brez referenc na tem področju.²

RTV naj omogoči predstavitev dela zunajparlamentarnih strank!

Thu, 19 May 2022 00:00:00 +0000

Izvenparlamentarne stranke ne predstavljamo zgolj opozicije strankam na oblasti, s svojim aktivnim političnim delovanjem nadziramo delo državnega zbora kot celote, s svojimi predlogi in stališči v zvezi z zakonodajnim postopkom pa lahko prispevamo k večji kakovosti sprejetih zakonov.

Dozdajšnji odnos javne RTV do zunajparlamentarcev je odraz zatiranja pluralizma.

Medijski prostor, ki je namenjen parlamentarcem, je neprimerljivo večji, kar pri večini gledalcev/bralcev/poslušalcev ustvarja občutek, da druge stranke sploh ne obstajamo vse do obdobja volitev, ko so nas zaradi zakonskih določb javni mediji dolžni vabiti v svoje oddaje, a so tudi takrat čas in termini namenjeni za zunajparlamentarne stranke veliko manj ugodni.

Potrebujemo reformo medijske zakonodaje

Fri, 29 Apr 2022 00:00:00 +0000

Ključna težava ob vsaki menjavi oblasti v državi je neizpolnjevanje obljub glede reforme medijske zakonodaje.

Doslej se še nikoli ni zgodilo, da bi katera izmed vlad izvedla resnejšo reformo medijske zakonodaje, saj je skoraj vsak zmagovalec volitev doslej svojo zmago v neki meri dolgoval ravno medijem oz. posameznikom, ki z njimi upravljajo.

Na kratko o lastništvu največjih medijev v Sloveniji:

Dnevnik si lasti tajkun Bojan Petan (afera “glupi davki”).

Medijsko mrežo Media24, v katero so prepleteni številni mediji (Svet24, Ekipa, Radio Aktual…), si lastijo ljudje, povezani s tajkunom Martinom Odlazkom, ki je od konca leta 2021 tudi delni lastnik časnika Večer.

Javni mediji bi morali politične stranke obravnavati enakopravno

Tue, 29 Mar 2022 00:00:00 +0000

Vodstvo RTV Slovenija je s tem, ko so stranki Aleksandre Pivec priznali status parlamentarne stranke in ji tako dodelili pravico do nastopa na soočenjih parlamentarcev, ki imajo praviloma višjo gledanost, ustvarilo nedopustno diskriminacijo med strankami, ki sodelujemo na letošnjih parlamentarnih volitvah.

Ustavni pravnik dr. Saša Zagorc je mnenja, da sta bodisi obe stranki Gibanje Svoboda in Naša dežela smatrani kot parlamentarni, bodisi obe neparlamentarni, vsakakor pa ne moreta imeti različnega statusa.

RTV se uklanja volji vladnih strank

Wed, 05 Jan 2022 00:00:00 +0000

Radiotelevizija Slovenija se vse bolj uklanja volji vladnih strank, ki nacionalno televizijo vidijo kot orodje za lastno promocijo in nadzor nad informacijami.

Politične stranke so si uspešno nastavile svoje nadzorne svetnike, programske svetnike, direktorja in si zdaj počasi nastavljajo še novinarje in odgovorne urednike, ter tako postopoma ukinjajo pravico do obveščenosti.¹

Volitve, ki potekajo v pogojih, ko izvršna oblast popolnoma nadzira javne medijske kanale in ko so zasebni v lasti le peščice tajkunov, ne morejo biti demokratične. Dostopnost objektivnih informacij o pomembnih družbenih vprašanjih je osnova za delovanje demokracije.

Neizplačevanje sredstev STA je nacionalna sramota, ki traja že 300 dni

Wed, 27 Oct 2021 00:00:00 +0000

Mineva 300 dni, odkar Slovenska tiskovna agencija ni prejela plačila za opravljanje javne službe.

Izplačilo sredstev STA se kljub jasni določbi v sedmem protikoronskem zakonu, ki vlado k temu obvezuje tudi brez sklenitve pogodbe, ni zgodilo. Vlada s tem krši zakon, ki ga je sama predlagala.¹

Slovenska tiskovna agencija je javni servis, ki s svojim delovanjem širši javnosti zagotavlja pravico do obveščenosti. Na njeno delo se naslanja praktično cel medijski trg.

Evropski poslanci opozarjajo na nedopustnost pritiskov na medije v Sloveniji

Mon, 18 Oct 2021 00:00:00 +0000

Piratski evroposlanec Mikuláš Peksa se je srečal z Barbaro Štrukelj, odgovorno urednico Slovenske tiskovne agencije (STA), med obiskom delegacije Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Ustrahovanje, žaljenje ter izvajanje političnih in finančnih pritiskov zoper novinarje se v demokratični državi ne bi smelo dogajati.

Predsednik vlade Janez Janša in njegova vladna garnitura se teh taktik poslužujeta v svoji proti-medijski kampanji, s katero blatijo novinarje in spodkopavajo tiste medije, ki si drznejo razkrivati nepravilnosti delovanja vlade.

Neizplačevanje sredstev STA je nacionalna sramota

Wed, 08 Sep 2021 00:00:00 +0000

Mediacija Boruta Pahorja v sporu med Slovensko tiskovno agencijo in vladnim Uradom za komuniciranje samo dokazuje, kako oddaljen ali namerno ignorantski je predsednik Republike do dogajanja v družbi.

PKP-7 vladi jasno nalaga financiranje STA za leto 2021 brez potrebe po sklenitvi pogodbe, nedavna sodba vrhovnega sodišča pa potrjuje, da stališča UKOM in vlade glede zadržkov do financiranja agencije nimajo nikakršne legitimnosti.¹

Predsednik Republike bi moral v prvi vrsti zahtevati spoštovanje zakonov, ustave in pravnega reda. Neizplačevanje sredstev STA je velika sramota za Slovenijo, katero kot predsednik zastopa.

RTV je javni in ne vladni servis

Mon, 16 Aug 2021 00:00:00 +0000

Boj za obvladovanje RTV Slovenija nas znova opominja, kako enostavno lahko vladne stranke kadrujejo s pomembnimi funkcijami znotraj javnih služb, ter zakaj jim tega ne smemo več dopustiti.

Vsaka vlada se do neke mere trudi vzpostaviti vzvode nadzora nad medijskim poročanjem, naj si bo to prek zagotavljanja državnih poslov lastnikom zasebnih medijev ali pa z nastavljanjem lastnih ljudi na pomembne funkcije, ko gre za javne medije. Kakovost medijev tako vztrajno pada, vse več je samocenzure novinarjev, vse to pa je že opazila tudi širša mednarodna skupnost.¹

Zgodba o Radiu študent

Thu, 01 Jul 2021 00:00:00 +0000

Zgodba o Radiu Študent ali kako je jugoslovanska partija lahko bila tolerantnejša do kritičnega novinarstva od Janševe vlade.

Potem, ko je v začetku leta ŠOU v Ljubljani za dobro tretjino zmanjšal finančna sredstva Radiu Študent, je v mesecu maju RŠ ostal še brez vseh sredstev s strani Ministrstva za kulturo. Še lansko leto je RŠ na istem medijskem razpisu Ministrstva prejel 100.000 evrov, letos pa ni prejel niti centa. Razpisni kriteriji so ostali enaki. Kaj se je torej spremenilo v zadnjem letu dni?

Uravnoteževanje nebuloz

Thu, 20 May 2021 00:00:00 +0000

Uravnoteženo poročanje ni nujno profesionalno poročanje. Vse pogosteje smo namreč priča zgolj uravnoteževanju med enimi in drugimi nebulozami.

Ideja o uravnoteževanju medijev izvira še iz t.i. Grimsovega zakona o RTV iz leta 2005, ki je slednjo povsem podredil političnim strankam.¹ Namesto javnega servisa, ki bi omogočal pluralizem obveščanja, smo dobili tako imenovano uravnoteženo poročanje, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim. Gre za korak nazaj od tistega, kar smo nekoč poznali pod pojmom državna televizija.

Brez medijske svobode ni demokracije

Mon, 03 May 2021 00:00:00 +0000

Mediji imajo vlogo interpretatorjev realnosti, od tega kar povedo, ali ne povedo, je odvisno, kako javnost dojema družbene probleme in kako širok je spekter politično sprejemljivih rešitev.

Problematičnosti napadov trenutne vlade na Slovensko tiskovno agencijo – STA, ki z opravljanjem svojih dolžnosti zagotavlja osnovne pogoje za delovanje vseh slovenskih medijev, ni moč zmanjšati le na administrativni spor med vodstvom in družbenikom, brez dvoma gre za del širše strategije izkrivljanja medijskega prostora v korist enoumju, ki je tokrat na oblasti.¹

Koncentrirano lastništvo in prekarizacija novinarjev sta največja problema medijske krajine

Fri, 26 Mar 2021 00:00:00 +0000

Osebnih napadi, diskreditacije in žaljenja novinarjev s strani politikov so nesporno nekaj, kar ne sodi v svobodno in demokratično družbo.¹ Odraz vse bolj potapljajoče se politične kulture pa je le vrh ledene gore celotnega problema.

Vulgarnost politikov, ko novinarji razkrijejo njihove nečednosti, ni nekaj nevidenega. Politika, ki v organiziranosti kriminalnih združb vidi vzor za model svojega delovanja (npr. na davčnem področju), tako tudi vse pogosteje postopa.²

Nedostojno obnašanje in izjave, v kolikor prestopajo meje zakonitega, so lahko podvrženi pregonu, v kolikor pa prestopajo le meje moralnega, jih lahko kaznujejo volivci. Da se ti napadi politikov kljub temu vse bolj stopnjujejo, je jasen indikator, da je naša medijska krajina povsem izgubila potrebno ostrino ter več ne izpolnjuje svojega temeljnega poslanstva. Pred tem, lahko bi rekli mazohizmom, so jo sedaj primorani reševati tuji evroposlanci.

Z uničevanjem Radia Študent si ŠOU žaga vejo, na kateri sedi

Tue, 16 Mar 2021 00:00:00 +0000

Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je s potrditvijo proračuna za letošnje leto tudi dokončno uresničil napovedano drastično znižanje sredstev Radiu Študent.¹

Odločitev ŠOU, da na “umiranje na obroke” obsodi enega redkih neodvisnih medijev, ki si namesto ustvarjanja komercialnih vsebin še lahko privošči ustvarjanje v javnem, predvsem študentskem, interesu, je nerazumljiva.

Visoka koncentracija lastništva medijev v rokah peščice lastnikov in prekarizacija novinarjev, nad katerimi je enostavno vršiti pritisk, sta temeljna problema slovenske medijske krajine.² Ohranjanje javnih medijev bi zato morala biti dolžnost vseh delov družbe.

ŠOU zapravlja še zadnji alibi za svoj obstoj

Fri, 08 Jan 2021 00:00:00 +0000

Radio Študent je že julija prejšnjega leta obvestil svojo ustanoviteljico ŠOU v Ljubljani, da je znesek, ki so ga prejeli, prenizek za izvajanje svoje osnovne dejavnosti.¹ Zdaj se najstarejši študentski radio v Evropi sprašuje, ali bo sploh lahko preživel.

ŠOU se financira deloma iz študentskega dela, delno pa iz dopolnila, ki jim ga zagotavlja ZUJF. Že julija 2020 je ŠOU Radiu Študent nameraval nameniti manjši delež sredstev od minimalnega zneska, ki jim ga je narekoval lastni pravilnik o finančnem načrtu, ki so ga šele nato spremenili. Na zasedanju ŠOU 30.12.2020 pa se je organizacija odločila, da popolnoma ukine financiranje radia.²

Pogoj vladavine prava

Tue, 13 Oct 2020 00:00:00 +0000

Evropski poslanci so z veliko večino potrdili resolucijo o zaščiti demokracije, pravne države in temeljnih pravic v državah članicah EU, s katero se tlakuje pot za vzpostavitev mehanizma pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.¹

Nasprotovanja nekaterih držav pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, katerim se je na julijskem vrhu voditeljev EU pridružil tudi naš premier, so najverjetneje povod, da je Evropska komisija stanje vladavine prava v posameznih državah sploh pričela sistematično ocenjevati.² Pred tednom dni je bila objavljena končna verzija poročila za vse države – tudi za Slovenijo.³

Za neodvisno STA s prosto dostopnimi vsebinami!

Mon, 14 Sep 2020 00:00:00 +0000

Vlada si želi s predlogi treh medijskih zakonov dodatno podrediti javne medije. Z zakonom o RTV bi ji odvzeli del javnih sredstev in jih preusmerili k zasebnim medijem. Delež sredstev RTV bi se preusmeril tudi na STA, za katero je predvidena popolna podreditev vladnemu kadrovanju.¹

S to rošado se poskuša dodatno finančno izčrpati RTV ter izsiliti vladi bolj naklonjeno uredniško politiko, obenem pa ji podeliti moč, da po želji imenuje in razrešuje nadzornike STA.

Slovenija na repu evropskih držav po medijskem pluralizmu

Thu, 27 Aug 2020 00:00:00 +0000

Monitor medijskega pluralizma Slovenijo postavlja na rep evropskih držav.

Izsledki za Slovenijo, ki sta jih pripravila Marko Milosavljević in Romana Biljak Gerjevič z Univerze v Ljubljani, kažejo na zaostrovanje trendov visoke koncentracije lastništva, netransparentnosti ter vpliva, ki ga ima politika na medije.¹

Poleg padca na indeksu medijske svobode² je to nov udarec za mednarodni ugled Slovenije in kredibilnost naših politikov v mednarodnem odločanju. V prvi vrsti pa gre za potrditev dolgoletnega trenda zmanjševanja pluralnosti ter kakovosti obveščanja in omejevanja preiskovalne funkcije ter funkcije demokratičnega nadzora novinarstva.